Oziris

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kipec Ozirisa

Oziris je v staroegipčanski mitologiji bog mrtvih, plodnosti ter sodnik mrtvih v podzemlju.

Oziris je sin boga zemlje Geba in njegove sestre, boginje neba Nut, brat in mož boginje Izis, brat boga Seta in oče boga Hora. Častili so ga že v Starem kraljestvu, vendar je bil takrat precej nepomemben bog. Predstavljal je mrtve kralje (medtem ko je bog Hor predstavljal še živečega kralja Egipta). Ob koncu Starega kraljestva pa je postal bog, ki je odprl večno življenje vsem ljudem, ki so bili pokopani na pravi način - ne samo kralju.Oziris je sodnik mrtvih v podzemlju in ima tako najpomembnejšo vlogo pri končni sodbi umrlih, ko se tehta pokojnikovo srce in ugotavlja grehe, ki jih je le-ta storil za časa življenja.

Upodobitev[uredi | uredi kodo]

Upodabljajo ga kot v belo zavito mumijo, ki ima razkrit obraz s faraonsko brado. Na glavi ima krono, ki je podobna kroni Gornjega Egipta in ima ob straneh dva nojeva peresa. Koža je zeleno obarvana, kar je znak ponovnega rojstva ali črno obarvana, kar je znak rodovitne zemlje oz. plodnosti. Roki ima prekrižani na prsih. V eni roki drži ukrivljeno palico, v drugi bič.

Ozirisov mit[uredi | uredi kodo]

Ozirisovo ponovno rojstvo. Izis v obliki sokola leti nad Ozirisom in ob tem zanosi. Levo in desno sta Hor in Izis upodobljena v človeški podobi. Abydos, Tempelj Setija I

Mit o Ozirisu je najnatančneje opisal Plutarh v delu Izis in Oziris[1], napisano leta 120 pr.n.št. Po tem mitu naj bi Set ubil in razkosal truplo svojega brata Ozirisa. Dele telesa je raztrosil po celem in Egiptu in tako onemogočil, da bi bil Oziris pravilno pokopan. Izis, Ozirisova sestra in žena, je začela zbirati posamezne dele telesa. Zbrala je vse dele trupla, razen penisa, ki ga je pojedla riba. S svojo čudežno močjo zdravljenja je Ozirisa ponovno oživela. Ob tem je z njim tudi zanosila in pozneje rodila boga Hora, ki vlada živemu Egiptu. Po ponovnem rojstvu se je Oziris umaknil v puščavo in postal bog mrtvih.

Napetosti med bratoma pogosto razlagajo kot napetost med urejenim, rodovitnim Egiptom (Oziris) in kaotičnim, nerodovitnim področjem puščave (Set); ali pa kot nasprotje med poplavami (Oziris) in viharji (Set).

Templji[uredi | uredi kodo]

Ozirisa so častili v mnogih manjših svetiščih, skupaj z lokalnimi bogovi. Obstajala pa sta dva pomembna templja posvečena prav Ozirisu, in sicer v mestu Busiris v Nilovi delti in v Abydosu. Ohranjen je samo tempelj v Abydosu. Tam so Ozirisa častili že v prvi dinastiji; v dvanajsti dinastiji pa so svetišče obnovili in kraj je postal cilj številnih romanj. Ljudje so prisostvovali obredom in se poklonili kipom Ozirisa ali pa so se poklonili mahat - zidu iz opeke iz blata, na katerih je bila stela, posvečena Ozirisu. Veljalo je, da mora Stari Egipčan vsaj enkrat v življenju poromati v Abydos. Če mu to v času življenja ni uspelo, se je na romanje lahko odpravil tudi po smrti. V ta namen so v grobnice umrlih doddajali makete ladij, ki so umrlega lahko pripeljale na kraj romanja. Najlepšo mahat v Abydosu je postavil Seti I, faraon zgodnje 19.dinastije. Iz upodobitev se je dalo razbrati, kakšni so bili obredi v čast Ozirisa in kakšen je mit o Ozirisu. Seti je pogosto ob svoje ime (katerega izvor je v imenu hudobnega brata Seta) postavil ime Ozirisa.

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Isis and Osiris", Plutarh, v angleščino prevedel Frank Cole Babbitt, 1936, vol. 5, Loeb Classical Library. Penelope.uchicago.edu

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Tyldesley, Joyce (april/maj 2012). "Osiris: King of the Dead" [Oziris: bog mrtvih]. Ancient Egypt (angleščini) 12 (5): 42–45