Sobek

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sobek

Grški zapis starogrško Σοῦχος [Sohos]
Egipčanski bog
Ime v hieroglifih
S29D58V31
I3

ali
I4
Kultno središčeKrokodilopolis, Faijum, Kom Ombo
Simbolkrokodil
Osebne informacije
StaršiSet/Hnum in Neit[1]
PartnerRenenutet ali Mešhenet

Sobek, tudi Sebek, Sohet, Sobk in Sobki (grško starogrško Σοῦχος Sohos, latinsko Suhus) je bil staroegipčanski bog z zapleteno in spremenljivo naravo.[2][3] Povezovali so ga z nilskim ali zahodnoafriškim krokodilom in ga upodabljali kot takega ali človeka s krokodiljo glavo. Povezovali so ga tudi s faraonsko močjo, plodnostjo in hrabrostjo, vendar je služil kot zaščitniško božanstvo z nadčloveškimi lastnostmi. Ščitil je predvsem pred nevarnostmi, ki so pretile iz Nila.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Sobek je bil v staroegipčanskem panteonu prisoten že v Starem kraljestvu (okoli 2686-2181 pr. n. št.) in se obdržal do rimskega obdobja Egipta (okoli 30 pr. n. št.-350 pr. n. št.). Prvič je bil omenjen v več piramidnih besedilih iz Starega kraljestva, zlasti v uroku PT 317,[4][5] ki poveličuje faraona kot utelešenje boga-krokodila in se bere:

Unis je Sobek, zeleno operjen, s čuječim obrazom in dvignenim čelom, sijajen, ki je prišel iz stegna in repa velike boginje v sončno svetlobo… Unis se je pojavil kot Sobek, Neitin sin. Unis bo jedel z njegovimi usti, uriniral in kopuliral z njegovim penisom. Unis je gospodar semena, ki jemlje ženske njihovim možem, da bi ustregle poželenju njegovega srca.[6]

Izvor Sobekovega imena Sbk[7] je sporen, večina egiptologov pa je prepričana, da izhaja iz glagola oploditi.[8]

Kip Sobeka iz pogrebnega templja Amenemheta III. v Faijumu; Ašmolejski muzej, Oxford
Kip Sobeka iz poznega egipčanskega obdobja (okoli 400–250 pr. n. št.) s sokoljo glavo Ra-Harahtija, ki kaže na zlitje Sobeka in Raja v Sobek-Raja; Walters Art Museum, Baltimore
Relief iz templja v Kom Ombu s podobo Sobeka v zanj značini opravi s cepcem in vladarskim kiltom; ankh je simboliziral njegovo vlogo Ozirisovega zdravilca, sončna krona pa je simbolizirala eno od številnih oblik Raja

Četudi so Sobeka častili že v Starem kraljestvu, je pravo veljavo dobil šele v Srednjem kraljestvu (okoli 2055-1650 pr. n. št.) zlasti med vladanjem Amenemheta III. iz Dvanajste dinastije. S Sobekom je bil še posebej povezan Faijum. Amenemhet III. in drugo dinasti iz tega obdobja so Sobeku zgradili več svetišč, pogosto prav v Faijumu. V tem obdobju je Sobek doživel več pomembnih sprememb: zlil se je bogom nebeškega kraljestva s sokoljo glavo Horom, s čimer se je še bolj povezal z egipčanskimi vladarji in dobil v egipčanskem panteonu še bolj ugledno mesto.[9] Z zlivanjem je njegova narava postala še bolj kompleksna, ker je vstopil v triado Hora in njegovih staršev Ozirisa in Izide.[2]

Sobek je zaradi svoje povezave s Horom dobil vlogo sončnega božanstva. Kasneje se je z njegovim zlivanjem z glavnim sončnim bogom Rajem v božanstvo Sobek-Ra njegova vloga še okrepila. Sobek-Hor se je obdržal do Novega kraljestva (1550–1069 pr. n. št.), največji ugled pa je imel v zadnjih egipčanskih dinastijah. Takšno razumevanje boga se je obdržalo do padca zadnje domorodne egipčanske dinastije pred grškim in rimskim obdobjem Egipta (okoli 332 pr. n. št.-390 n. št.).[10][11]

Kultna središča[uredi | uredi kodo]

Sobekovo kultno središče je bila cela Faijumska regija – Dežela jezera, približno 100 km jugozahodno od Kaira.[10] Večine faijumskih mest je imela lokalne različke boga Sobeka: v Tebtunisu Soknebtunisa, v Bakiasu Sokonnokonija in v neznanem kraju Sukseja.[10] V Karanisu so častili dve obliki boga: Pneferosa in Petsuhosa. Za kultne podobe Petsuhosa so uporabljali mumificirane krokodile.[12]

Sobek Šedeti, zavetnik faijumskega glavnega mesta Krokodilopolis (egipčansko Šedet), je bil najbolj prominentna oblika boga. V Šedetu so Sobeku v čast zgradili več zgradb, zato je mesto postalo najpomembnejše mesto v Arsinojskem nomu. Domneva se, da je prvo širitev Sobekovega glavnega templja spodbudil Ptolemaj II. Filadelf (vladal 288-246 pr. n. št.).[10] V glavnem templju v Šedetu so posebni svečeniki, imenovani »preroki krokodiljega boga«, služili samo njemu. Samo oni so v Deželi jezera tudi pokopavali mumificitrana trupla krokodilov-bogov.


Drugo pomembno Sobekovo kultno središče je bil Kom Ombo v južnem Egiptu približno 50 km severno od Asuana. Zgrajen je bil v grško-rimskem obdobju. [13] Sobekov tempelj se je imenoval Per-Sobek ali Sobekova hiša. [14]

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Gods of Ancient Egypt: Sobek«. www.ancientegyptonline.co.uk.
  2. 2,0 2,1 Zecchi 2010, str. 3.
  3. Zecchi 2010, str. 4.
  4. Bresciani 2005, str. 199.
  5. Bresciani 2005, str. 200.
  6. Allen & Manuelian 2005, str. 60, The Pyramid Texts of Unis.
  7. WB IV, str. 95.
  8. Murray 2004, str. 107, Religion.
  9. Zecchi 2010, str. 37-52.
  10. 10,0 10,1 10,2 10,3 Zecchi 2010, str. 153.
  11. Zecchi 2010, str. 154.
  12. Frankfurter 1998. The Local Scope of Religious Belief. str. 99, 151, 159, 160.
  13. »Kom Ombo Temple - Discovering Ancient Egypt«. discoveringegypt.com.
  14. Bresciani 2005, str. 203.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Allen, James P.; Manuelian, Peter Der (2005). The Ancient Egyptian Pyramid Texts. Atlanta: Society of Biblical Literature. str. 471. ISBN 9781589831827.
  • Bresciani, Edda (2005). Sobek, Lord of the Land of the Lake. Divine Creatures: Animal Mummies in Ancient Egypt. Cairo: The American University in Cairo Press. str. 199–206. ISBN 9789774248580.
  • Frankfurter, David (1998). Religion in Roman Egypt: Assimilation and Resistance. Princeton: Princeton University Press. str. 314. ISBN 978-0-691-07054-4.
  • Ikram, Salima (2005). Protecting Pets and Cleaning Crocodiles: The Animal Mummy Project. Divine Creatures: Animal Mummies in Ancient Egypt. Cairo: The American University in Cairo Press. str. 207–227. ISBN 9789774248580.
  • Murray, Mary Alice (2004). The Splendor that was Egypt. London: Courier Corporation. str. 256. ISBN 9780486431000.
  • O'Connor, David. From Topography to Cosmos: Ancient Egypt's Multiple Maps. In Ancient Perspectives: Maps and Their Place in Mesopotamia, Egypt, Greece, and Rom. Uredil Richard J.A. Talbert. str. 47–79. Chicago: University of Chicago Press, 2012.
  • Tait, John. The Book of the Fayum: Mystery in a Known Landscape. V Mysterious Lands. Uredila David O'Connor in Stephen Quirke. str. 183–202. Portland: Cavendish Publishing, 2003.
  • Zecchi, Marco (2010). Sobek of Shedet: The Crocodile God in the Fayyum in the Dynastic Period. Umbria: Tau Editrice. str. 206. ISBN 9788862441155.