Heka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Heka
pobóženje magije in medicine
Heka.jpg
Heka
Ime v hieroglifih
HkA
Y1
Z3A40

ali
F22
R12
Simbolkača
Osebne informacije
Staršioče Atum ali Hnum, mati Menhit

Heka (staroegipčansko wikt:ḥkꜣ(w),[1] koptsko ϩⲓⲕ hik,[2] prečrkovano tudi kot Hekau) je bil v Starem Egiptu pobóženje magije in medicine.[3] Njegovo ime je egipčanska beseda, ki pomeni »čarovnija«. Po egipčanskih zapisih (v sarkofaških besedilih urok 261) je Heka obstajal, »še preden je nastala dvojnost«. Izraz ḥk3 se je uporabljal tudi za sklicevanje na prakso magičnih obredov.

Ime[uredi | uredi kodo]

Ime božanstva je enako egipčanski besedi ḥk3w, ki pomeni čaroven ali magičen. V hieroglifski zapis je vključen tudi simbol za besedo ka (kꜣ), staroegipčanski koncept vitalne sile.

Verovanja[uredi | uredi kodo]

Heka s prekrižamima kačama in levom na glavi
Relief Heke v templju v Esni

Piramidna besedila iz obdobja Starega kraljestva prikazujejo ḥk3w kot nadnaravno energijo, ki jo imajo bogovi. »Faraon kanibal« mora požreti druge bogove, da pridobi to čarobno moč. Heka je bil sčasoma povzdignjen v samostojno božanstvo in razvil se je njemu posvečen kult. V obdobju sarkofaških besedil naj bi Heko ustvaril stvarnik Atum na začetku časa. Kasneje so ga na risbah božanske sončne barke upodabljali kot Ozirisovega zaščitnika, ker je bil sposoben oslepiti krokodile. V ptolemajskem obdobju je imel vlogo razglaševalca faraonovega ustoličenja. Faraona je kot Izidinega sina držal v naročju.[4][5]

V Esni, glavnem mestu Tretjega noma, se Heka pojavlja tudi kot del božanske triade. Predstavljen je kot sin Hnuma, boga z ovnovo glavo, in vrste boginj. Njegove matere naj bi bile izmenično Nebetu (Hator), levjeglava Menhit, boginja krava Mehetveret in nazadnje Neit, boginja vojne in mati boginj.[6]

Med druga božanstva, povezana s silo ḥk3w (heke) so spadali Hu, Sia in Verethekau, čigar ime pomeni "tista, ki ima veliko magično moč".

Egiptolog Ogden Goelet (1994)[7] razlaga, da je magija v Egipčanski knjigi mrtvih problematična: besedilo uporablja različne besede, ki ustrezajo 'magiji', saj so Egipčani menili, da je magija legitimno prepričanje. Po Goeletovi razlagi

»Magija heka pomeni veliko stvari, predvsem pa je tesno povezana z govorom in močjo besede. Na področju egipčanske magije dejanja niso nujno govorila več kot besede – pogosto so bila ena in ista stvar. V konceptu heke so teoretično združeni misel, dejanje, podoba in moč.«
O. Goelet (1994)[7]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Projet Rosette - Dictionary detail". projetrosette.info. Pridobljeno 21. septembra 2017.
  2. "Coptic Dictionary Online". corpling.uis.georgetown.edu. Pridobljeno 21. septembra 2017.
  3. "Heka, god of Egypt". landofpyramids.org. Pridobljeno 31. januarja 2018.
  4. Hart, George (2005). The Routledge Dictionary of Egyptian Gods and Goddesses. Psychology Press. str. 66. ISBN 978-0415344951. Pridobljeno 22. junija 2016.
  5. Dunand, Françoise; Zivie-Coche, Christiane (2004). Gods and Men in Egypt: 3000 BCE to 395 CE. Cornell University Press. ISBN 978-0801441653.
  6. Najovits, Simson R. (maj 2003). Egypt, Trunk of the Tree. V A Modern Survey of and Ancient Land. Algora Publishing. ISBN 9780875862347.
  7. 7,0 7,1 Ani in drugi (1994) [1250 BCE]. Goelet, Ogden Jr. (ur.). The Egyptian Book of the Dead: The Book of Going Forth by Day. Prevod Faulkner, Raymond. Uvod Carol Andrews (1st ed.). San Francisco, CA: Chronicle Books. str. 145.ISBN 0811807673.

Viri[uredi | uredi kodo]