Renenutet

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Renenunet
boginja dojenja in žetve
Ime v hieroglifih
D21
N35
W24
G43X1
X1

ali
D21
N35
N35
G43X1
X1
I12
Kultno središčeTerenutis
Osebne informacije
PartnerSobek, Geb
OtrociNehebkau, Nepri

Renenūtet, transliterirano tudi kot Ernūtet in Renenet, je bila boginja dojenja in žetve v staroegipčanski mitologiji.[1] Žetev je bila v egipčanskem življenju tako pomembna, da so boginji Renenunet v času žetve obilno darovali. Njen kult je bil sprva osredotočen na okolico Terenutisa v zahodni delti Nila. Boginjo so, predvsem v umetnosti, upodabljali kot kobro ali žensko s kobrino glavo.

Boginja je bila "negovalka", ki je skrbela za faraona od rojstva do smrti.[2] Bila je ženski dvojnik boga Šaja, "usode", ki je predstavljal pozitivno usodo otroka. Utelešala je rodovitnost polj in bila zaščitnica kraljevega položaja in oblasti.[3]

Kadar so v njej videli boginjo dojenja, so ji za moža pripisovali boga Sobeka. Predstavljali so ga kot reko Nil, ki z vsakoletnimi poplavami na rodovitno zemljo odloži mulj in omogoča obilne letine. Tempelj v Medinet Madiju, majhna in okrašena stavba v Fajumu, je posvečen tako Sobeku kot Renenutet.[3]

V Renenutet so pogosteje videli mater Nehebkaua, ki je bil včasih upodobljen kot kača. Renenutet v vlogi njegove matere je imela za moža boga Geba, ki je predstavljal Zemljo.

Bila je bila mati boga Neprija.[3]

Kasneje so boginjo-kačo častili po celem Spodnjem Egiptu in jo vedno bolj povezovali z boginjo Vadžet, močno zaščitnico Spodnjega Egipta. Tudi njo so upodabljali kot kobro. Renenutet so nazadnje imeli za Vadžetino dvojnico, katere pogled je ubijal sovražnike. Vadžet je bila kobra na kroni faraonov.

Hvalnica[uredi | uredi kodo]

Renenutetina hvalnica se glasi:

Za vas bom naredila, da bo Nil narasel,
da cele dežele ne bo doletelo leto pomanjkanja in izčrpanosti,
da bodo rastline cvetele in se šibile od sadja.
Egipčanska dežela se ponovno začenja premikati,
obale čudovito sijejo,
na njih prebivata bogastvo in blaginja,
kakršna sta bila že prej.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Pinch, Geraldine (2003). Egyptian mythology: a guide to the gods, goddesses, and traditions of ancient Egypt. New York: Oxford University Press. ISBN 9780195170245.
  2. Flusser David, Shua Amorai-Stark. (1993). "The Goddess Thermuthis, Moses, and Artapanus." Jewish Studies Quarterly 1 (3): 217–233. JSTOR 40753100.
  3. 3,0 3,1 3,2 Francoise Dunand, Christiane Zivie-Coche (2004). Gods and Men in Egypt: 3000 BCE to 395 CE. Ithaca: Cornell University Press.