Medinet Madi
| Medinet Madi ماضي | |
|---|---|
 Ruševine templja v Medinet Madiju | |
| Lokacija |  Egipt |
| Regija | Fajum |
| Koordinati | 29°11′35″N 30°38′32″E / 29.19306°N 30.64222°E |
| Tip | naselje |
| Dolžina | 1000 m |
| Širina | 600 m |
| Zgodovina | |
| Zgradil | Amenemhet III., Amenemhet IV. |
| Ustanovljeno | 19. stoletje pr. n. št. |
| Opuščeno | 9. stoletje |
| Obdobje | od bronaste dobe do arabske zasedbe Egipta |
| Kulture | egipčanska, grško-rimska |
| Druge informacije | |
| Stanje | v ruševinah |
Medinet Madi je arheološko najdišče v jugozahodnem Fajumu, Egipt, z ostanki grško-rimskega mesta templjem boginje-kobre Renenutet. Ustanovljeno je bilo v obdobju Amenemheta III. in Amenemheta IV. (1855–1799 pr. n. št.). V grško-rimskem obdobju se je razširilo in polepšalo. V Srednjem kraljestvu se je imenovalo Dža, v grško-rimskem obdobju pa Narmutis.
Mesto[uredi | uredi kodo]
V Srednjem kraljestvu se je mesto imenovalo Dža. Iz tega obdobja je znan samo dobro ohranjen Renenutetin tempelj, ki je deloval še v Novem kraljestvu. V templju je svoj spomenik postavil faraon Merneptah (1213–1203 pr. n. št.) iz Devetnajste dinastije, potem pa je bilo mesto opuščeno.
Ponovna naselitev so je zgodila v ptolemajskem obdobju. Mesto je takrat merilo približno 1000x600 m in imelo mrežo urejenih ulic.[1] Glavni templji so bili v zahodnem delu mesta. Od severa proti jugu je vodila dolga obredna cesta. Mesto ni bilo nikoli obzidano. V Dioklecijanovem času je bil severno od mesta zgrajen kastrum, trdnjava velikosti 50 m z glavnim vhodom na južni strani. Na vseh vogalih so bili obrambni stolpi.[2] V trdnjavi je bila nastanjena IV. nubijska kohorta. V bizantinskem obdobju se je prebivalstvo preselilo v južni del mesta. Zgrajenih je bilo več cerkva. Po arabski okupaciji Egipta je bilo mesto še naseljeno do 9. stoletja, potem pa dokončno opuščeno.[3]
Templji[uredi | uredi kodo]
Renenutetin tempelj (tempelj A)[uredi | uredi kodo]
Notranji del templja je zgrajen iz temnega peščenjaka. V njem je manjše preddverje s papirusnimi stebri, ki vodi v svetišče s tremi kapelami. Na enem od stebrov je ime Amenemheta III., na drugem Amenemheta IV., na obeh pa je tudi ime boginje Renenutet.[4] V osrednji kapeli je velik boginjin kip, ob njem pa kipa omenjenih faraonov. Boginjino ime je zapisano kot Živa Renenutet Džaja.
Na stenah templja so reliefi s podobami faraonov in bogov.[5] Zahodna kapela je posvečena Renenutet,[6] srednja Renenutet in Sobeku, vzhodna pa predvsem Renenutet.[7] Ptolemajski deli templja vsebujejo tlakovano obredno pot, ki vodi v portik in prečni vestibul.
Nenavadno dobro ohranjenost templja so arheologi pripisali predvsem njegovi osamljenosti.
Tempelj B[uredi | uredi kodo]
Tempelj B stoji za templjem A. Vhod vanj je na severni strani. Pred njim je veliko dvorišče, zasnova pa je podobna templju A. Ima tri kapele. Posvečen je Izidi-Termutis (Termutis je grško ime boginje Renenutet). Dekoracija templja ni dokončana. V templju je samo nekaj slabo ohranjenih in nedokončanih reliefov.[8]
Tempelj C[uredi | uredi kodo]
Tempelj C je bil posvečen kultu dveh mumificiranih krokodilov. Zgrajen je bil v ramzeškem obdobju in je dobro ohranjen. Raziskan je bil v letih 1995 do 1999.
Tempeljski kompleks je bil dejaven še v 4. stoletju n. št. in nato opuščen.[9]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Paolo Davoli. L'archaeologia urbana nel Fayoum id età ellenistica e romana. Neapelj, 1998. str. 223.
- ↑ Bresciani, Giammarusti. I templi di Medinet Madi nel Fayum. str. 31-39.
- ↑ Edda Bresciani, Ali Radwan, Antonio Giammarusti, Hisham el-Leithy. Medinet Madi, Archaeological Guide. Verona, 2010. str. 14-15. ISBN 9788887177893.
- ↑ Bresciani in Giammarusti, str. 78.
- ↑ Bresciani in Giammarusti, str. 80.
- ↑ Bresciani in Giammarusti, str. 91-95.
- ↑ Bresciani in Giammarusti, str. 96-102.
- ↑ Bresciani in Giammarusti, str. 159-167.
- ↑ Edda Bresciani, Ali Radwan, Antonio Giammarusti, Hisham el-Leithy. Medinet Madi, Archaeological Guide, Verona 2010. str. 44-47. ISBN 9788887177893.
