Sia (mitologija)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sia
Sj3
Egipčansko pobóženje dojemanja
Af ali Afu (običajno znan kot Afu-Ra), oblika Raja z ovnovo glavo, na potovanju skozi Duat na Maseketovi barki; spremljata ga Sia (levo na premcu barke) in Heka (desno); Raja obkroža zaščitniška zvita kača – boginja Mehen
Ime v hieroglifih
N39
A2
 
ali
 
Z2ss
A2
 
ali
 
S32
A2

Sia ali Saa (egipčansko Sj3) je bil staroegipčanski bog in pobóženje dojemanja s čutili v eneadski teoriji o nastanku sveta in verjetno ekvivalent intelektualnih energij Ptahovega srca v memfiški teoriji o nastanku sveta.[1] Povezan je bil tudi s pisanjem in bil pogosto prikazan v človeški podobi,[2] ki v rokah drži papirusni zvitek. Papirus naj bi poosebljal intelektualne dosežke.[1]

Egipčani so verjeli, da je Sio in Huja ustvaril Atum iz krvi, ki je iztekla in njegovega penisa, morda med obrezovanjem.[1]

V besedilih o podzemnem svetu in okrasju grobnic iz Novega kraljestva se Sia skupaj z ustvarjalnim izrekom Hujem in bogom magije Hekom pojavila stoječ na sončni barki med njenim potovanjem skozi noč.[2] Ti bogovi naj bi imeli posebne moči, ki pomagajo stvarniku. Heka je imel svoj kult, Sia pa ne.[3]

Hieroglif[uredi | uredi kodo]

Hieroglif Sia se je uporabljal tudi za zapis pojmov zaznavati, dojemati, vedeti in zavedati se.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 George Hart. The Routledge Dictionary of Egyptian Gods and Goddesses. ISBN 0-415-34495-6.
  2. 2,0 2,1 Wilkinson. The Complete Gods and Goddesses of Ancient Egypt. ISBN 0-500-05120-8.
  3. Hornung. Conceptions of God in Ancient Egypt: The One and the Many. str. 76.