Aš
| Aš | ||||
|---|---|---|---|---|
Bog Libijske puščave in oaz v zahodnem Egiptu | ||||
 Aš, upodobljen na Peribsenovih pečatnikih | ||||
| Ime v hieroglifih |
| |||
| Osebne informacije | ||||
| Poistovetenje | včasih z bogom Setom | |||
Aš je bil staroegipčanski bog Libijske puščave, oaz v zahodnem Egiptu[1] in vinogradov v zahodni delti Nila.[1] Kot tak je spadal med prijazna božanstva. Flinders Petrie je na svoji odpravi v Sakaro leta 1923 odkril več dokazov za njegovo čaščenje, predvsem v napisih "Osvežil sem se s tem Ašem" na pokrovih vinskih vrčev iz Starega kraljestva.
Aša sta častili predvsem plemeni Libu in Tinhu,[1] znani kot "ljudstvi iz oaz". Posledično je bil Aš znan tudi kot "gospodar Libije", zahodnih obmejnih področij Egipta, naseljenih z Libujci in Tinhujci.[2] Njihovo ozemlje se je približno ujemalo z ozemlje sedanje Libije.[1]
V egipčanski mitologiji je bil Aš kot bog oaz povezan s Setom, ki je bil prvotno bog puščave. Prva znana omemba Aša je iz zgodnjega dinastičnega obsobja Egipta. Omenjal se je vse do Šestindvajsete dinastije, ki je vladala od okoli 664 do 535 pr. n. št.
Aša so običajno upodabljali kot človeka[1] z glavo enega od puščavskih živali: leva, jastreba, sokola ali kače ali kot nedefiniranega Seta-žival.[3] Na nekaj upodobitvah je upodobljen z dvema glavama, kar za druga egipčanska božanstva ni bilo običajno. Zelo redko so tako upodabljali samo boga Mina.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 Hart, George (2005). The Routledge Dictionary of Egyptian Gods and Goddesses (2nd ed.). London: Routledge, 17. maj 2005). ISBN 978-0-415-36116-3. Pridobljeno 18. oktobra 2007.
- ↑ Francoise Dunand, Christiane Zivie-Coche. Gods and Men in Egypt: 3000 BCE to 395 CE. Cornell University Press 2005, ISBN 0-8014-8853-2, str. 344.
- ↑ Dunand, Zivie, str. 344.