Pojdi na vsebino

Sopdet

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sopdet
Grški zapis starogrško Σωθις (Sothis)
Poosebljenje zvezde Sirij, boginja plodnosti
Sopdet v rdeči obleki z zvezdo na glavi
Ime v hieroglifih
S29M44Q3
D46
X1
N14
[1] ali
S29M44D46
X1
N14B1
ali
S29p
t
M17M17t
H8
C9
[2]
Osebne informacije
PartnerSah (Orion), Oziris
OtrociSopdu (Venera), Hor
PoistovetenjeIzida

Sopdet (egipčansko Spdt,[3] kar pomeni trikotnik ali oster, grško starogrško Σωθις, Sō̂this) je staroegipčansko ime zvezde Sirij in njegovega poosebljenja kot egipčanske boginje. Grki so jo poznali kot Sotis. Kot boginja je bila povezana z Izido, kot bog pa z Anubisom.

Natančna izgovarjava njenega egipčanskega imena je negotova, ker so se v egipčanščini do zelo poznega obdobja pisali samo soglasniki. V sodobni transkripciji se njeno ime običajno piše Sopdet.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Sirij (spodaj) ozvezdje Orion (desno) z najsvetlejšo zvezdo Betelgeza in Procion (zgoraj levo), tretja najsvetlejša zvezda zimskega severnega neba; najsvetlejše zvezde tvorijo tako imenovani Zimski trikotnik

V zgodnjem obdobju egipčanske civilizacije je malo pred vsakoletnimi poplavami Nila na vzhodnem nebu po dolgem premoru ponovno vzšla svetla zvezda Sirij.[4] Njen sončni vzhod se je očitno začel uporabljati kot začetek sončnega koledarja, ki je v 3. tisočletju pr. n. št. večinoma nadomestil lunin koledar. Boginja Sopdet je kljub skrivnostni naravi egipčanskega koledarja, nerednega poplavljanja Nila iz leta v leto in počasnega obhoda Sirija znotraj sončnega leta še naprej ostala v središču kulturnih upodobitev leta in praznovanja Wep Renpet (Wp Rnpt), egipčanskega novega leta. Častili so jo tudi kot boginjo plodnosti, ki so jo prinesle poplave Nila.

Dolgo se je domnevalo, da je na slonokoščeni tablici iz Djerove vladavine (Prva dinastija) upodobljena kot krava,[4] vendar te domneve večina sodobnih egiptologov ne podpira.[5] V Starem kraljestvu je bila Sopdet pomembna boginja letnih poplav Nila in boginja, ki je faraone po smrti vodila skozi egipčanski podzemni svet. V Srednjem kraljestvu je bila predvsem mati in medicinska sestra, v ptolemajskem obdobju pa je bila skoraj v celoti vključena v Izido.[6]

Sopdet je bila žena boga Saha, posebljenja ozvezdja Orion, ki je v bližini Sirija. Njun otrok Venera[7] je bil bog Sopdu,[4] gospodar vzhoda.[8] Sopdet je bila kot prinašalka novega leta in poplav Nila že v zelo zgodnjem obdobju združena z Ozirisom,[4] v ptolemajskem obdobju pa sta se Sah in Sopdet skoraj povsem poistovetila z Ozirisom[9] in Izido.[6]

Upodabljanje

[uredi | uredi kodo]

Boginjo so upodabljali kot žensko s petkrako zvezdo na glavi.[6] Pogosto je bila pokrita z rogato belo krono Gornjega Egipta (hedžet), tako kot Satet.[4] V ptolemajskem in rimskem obdobju so jo zaradi Sirijevega imena Alpha Canis Majoris (α-Velikega psa) včasih upodabljali kot velikega psa ali žensko, ki jezdi na damskem sedlu.[6]

Od Srednjega kraljestva so jo včasih upodabljali kot boginja, ki skupaj z boginjo Hator podpira boginjo Nut (nabo ali nabesni svod). V grško-rimskem Egiptu se je moški Sopdet združil z bogom Anubisom s pasjo glavo.[7]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Pyramidentext 151b.
  2. Alexandra von Lieven: Wein, Weib und Gesang – Rituale für die Gefährliche Göttin, str.  47.
  3. Vygus (2015), str. 1222.
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 Wilkinson, Richard H. (2003). The Complete Gods and Goddesses of Ancient Egypt. London : Thames & Hudson. str. 167–168. COBISS 12865081. ISBN 0-500-05120-8.
  5. Clagett, Vol. II.
  6. 6,0 6,1 6,2 6,3 Wilkinson (2003), str. 168.
  7. 7,0 7,1 Hill, J. (2016): Sopdet, Ancient Egypt Online.
  8. Wilkinson (2003), str. 211.
  9. Wilkinson (2003), str. 127.