Gornji Egipt

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Karta Gornjega Egipta s pomembnimi mesti, naseljenimi v kulturnem obdobju Naqada III.

Gornji Egipt (arabsko صعيد مصر‎‎, Saʿīd Miṣr, skrajšano الصعيد, El Ṣeʿīd, koptsko ⲙⲁⲣⲏⲥ) je ozek pas ozemlja na obeh bregovih Nila med Nubijo na jugu in Spodnjim Egiptom na severu.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Gornji Egipt se razteza od kataraktov nad sodobnim Asuanom navzdol ob Nilu (proti severu) do ozemlja med Dahshurjem in El-Ayaitom malo južno od sodobnega Kaira. Ozemlje med Sohagom in El-Ayaitom je znano tudi kot Srednji Egipt.

V arabščini se prebivalci Gornjega Egipta imenujejo Saidis in na splošno govorijo saidsko arabščino.

V Starem Egiptu se je Gornji Egipt imenoval tꜣ šmꜣw[1] - Dežela trsja ali Dežela bička.[2] Razdeljen je bil na 22 okrožij – nomov.[3] Prvi nom je bil približno tam, kjer je sodobni Asuan, 22. pa v Atfihu malo južno od Kaira.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Preddinastično obdobje[uredi | uredi kodo]

Hedžet, bela krona Gornjega Egipta

Glavno mesto prazgodovinskega Gorjega Egipta je bil Nehen,[4] katerega glavna zavetnica je bila boginja Nehbet.[5]

Kamenodobne egipčanske kulture so približno do leta 3600 pr. n. št. temeljile na poljedelstvu in živinoreji.[6] Kmalu po tem letu je začela egipčanska družba rasti postajala bolj zapletena.[7] Pojavila se je značilna lončenina, podobna levantinski. Na široko se je začel uporabljati baker.[7] Egipčani so od Mezopotamcev prevzeli na soncu sušene zidake iz blata in arhitekturne elemente, vključno z oboki in dekorativnimi vdolbinami v zidovih.[7]

Vzporedno s temi procesi se je začelo povezovanje skupnosti in mest ob gornjem Nilu. Podobni prosesi so istočasno potekali tudi v Spodnjem Egiptu.[7] Vojne med Gornjim in Spodnjim Egiptom so bile pogoste,[7] dokler ni ralj Gornjega Egipta Narmer porazil svojih nasprotnikov v Nilovi delti in oba Egipta združil pod svojo oblastjo.[8]

Dinastično obdobje[uredi | uredi kodo]

Skoraj celo faraonsko obdobje Starega Egipta so bile upravno središče Gornjega Egipta Tebe. Po asirskem opustošenju se je pomembnost Teb zmanjšala. Pod Ptolemeji je se je prestolnica iz Teb preselila v Ptolemais Hermiou.[9] Gornji Egipt so simbolizirali bela krona hedžet, lotos in biček.

Srednji vek[uredi | uredi kodo]

V 11. stoletju je v Gornji Egipt pobegnilo veliko pastorialistov, znanih kot Hilalianci, od koder so se selili proti zahodu v Libijo in vse do Tunizije.[10] Vzroki za selitev so bili verjetno izčrpani pašniki v Gornjem Egiptu in začetek srednjeveškega toplega obdobja.[11]

20. stoletje[uredi | uredi kodo]

V 20. stoletju so se egiptovski vladarji naslavljali s »princ Saida«, se pravi princ Gornjega Egipta. Po ukinitvi kraljestva Egipt po egiptovski revoluciji leta 1952 je naslov še vedno uporabljal Mohamed Ali.

Seznam vladarjev Gornjega Egipta[uredi | uredi kodo]

Seznam je verjetno nepopoln in vsebuje nekaj nezanesljivih podatkov.

Ime Slika Komentar Datumi
Slon Konec 4. tisočletja pr. n. št.
Bik 4. tisočletje pr. n. št.
Škorpijon I. Najstarejša grobnica v Umm el-Qa'abu je imela insignije škorpijona. Okoli 3200 pr. n. št. (?)
Iri-Hor
Iry Hor name.jpg
Morda neposredni predhodnik Kaja. Okoli 3150 pr. n. št. (?)
Ka[12][13]
Ka vessel.JPG
Ime se verjetno bere Sehen in ne Ka. Morda je bil neposredni predhodnik Narmerja. Okoli 3100 pr. n. št.
Škorpijon II.
Kingscorpion.jpg
Ime se morda bere Serket in je mora ista oseba kot Narmer. Okoli 3150 pr. n. št.
Narmer
NarmerPalette-CloseUpOfNarmer-ROM.png
Vladar, ki je združil Gornji in Spodnji Egipt.[14] Okoli 3150 pr. n. št.

Seznam nomov[uredi | uredi kodo]

Karta Gornjega Egipta z njegovimi zgodovinskimi nomi
Številka Egipčansko ime Glavno mesto Sedanje glavno mesto Prevod
1 Ta-Seti Abu / Yebu (Elefantina) Asuan Dežela loka
2 Wetjes-Hor Djeba (Apollonopolis Magna) Edfu Horov prestol
3 Nekhen Nekhen (Hierakon polis) al-Kab Svetišče
4 Waset Niwt-rst / Waset (Tebe) Karnak Žezlo
5 Harawî Gebtu (Coptos) Qift Dva sokola
6 Aa-ta Iunet / Tantere (Tentyra) Dendera Krokodil
7 Šešneš Šešneš (Diospolis Parva) Hu Gong
8 Abdju Abdju (Abydos) al-Birba Velika dežela
9 Min Apu / Khen-min (Panopolis) Akhmim Min
10 Wadjet Djew-qa / Tjebu (Aphroditopolis) Edfu Kobra
11 Set Šašotep (Hypselis) Shutb Set (žival)
12 Tu-ph Hut-Sekhem-Senusret (Antaeopolis) Qaw al-Kebir Gadja gora
13 Atef-Khent z3wj-tj (Lycopolis) Asyut Gornja egiptovska smokev in gad
14 Atef-Pehu Qesy (Cusae) al-Qusiya Spodnja egiptovska smokev in gad
15 Hare Khemenu (Hermopolis) Hermopolis Zajec[15]
16 Ma-hedj Herwer (?) Hur (?) Oriks, velika afriška antilopa[15]
17 Anpu Saka (Cynopolis) al-Kais Anubis
18 Sep Teudjoi / Hutnesut (Alabastronopolis) el-Hiba Set (bog)
19 Uab Per-Medjed (Oxyrhynchus) el-Bahnasa Dve žezli
20 Atef-Khent Henen-nesut (Heracleopolis Magna) Ihnasiyyah al-Madinah Južna egiptovska smokev
21 Atef-Pehu Shenakhen / Semenuhor (Crocodilopolis, Arsinoë) Faiyum Severna egiptovska smokev
22 Maten Tepihu (Aphroditopolis) Atfih Nož

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Ermann & Grapow 1982, Wb 5, 227.4-14.
  2. ^ Ermann & Grapow (1982), Wb 4, 477.9-11
  3. ^ The Encyclopedia Americana Grolier Incorporated, 1988, str. 34.
  4. ^ Bard & Shubert (1999), str. 371.
  5. ^ David (1975), str. 149.
  6. ^ Roebuck (1966), str. 51.
  7. ^ 7,0 7,1 7,2 7,3 7,4 Roebuck (1966), str. 52–53.
  8. ^ Roebuck (1966), str. 53.
  9. ^ Chauveau (2000), str. 68.
  10. ^ Ballais (2000), str. 133.
  11. ^ Ballais (2000), str. 134.
  12. ^ Rice 1999, str. 86.
  13. ^ Wilkinson 1999, str. 57f.
  14. ^ Shaw 2000, str. 196.
  15. ^ 15,0 15,1 Grajetzki 2006, str. 109–111.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Ballais, Jean-Louis (2000). Conquests and land degradation in the eastern Maghreb. In Graeme Barker & David Gilbertson. Sahara and Sahel. The Archaeology of Drylands: Living at the Margin. Vol. 1, Part III. London: Routledge. str. 125–136. ISBN 978-0-415-23001-8.
  • Bard, Katheryn A.; Shubert, Steven Blake (1999). Encyclopedia of the Archaeology of Ancient Egypt. London: Routledge. ISBN 0-415-18589-0.
  • Brice, William Charles (1981). An Historical Atlas of Islam. Leiden: Brill. ISBN 90-04-06116-9. OCLC 9194288.
  • Chauveau, Michel (2000). Egypt in the Age of Cleopatra: History and Society Under the Ptolemies. Ithaca, NY: Cornell University Press. ISBN 0-8014-3597-8.
  • David, Ann Rosalie (1975). The Egyptian Kingdoms. London: Elsevier Phaidon. OCLC 2122106.
  • Ermann, Johann Peter Adolf; Grapow, Hermann (1982). Wörterbuch der Ägyptischen Sprache. Berlin: Akademie. ISBN 3-05-002263-9.
  • Grajetzki, Wolfram (2006). The Middle Kingdom of ancient Egypt: History, Archaeology and Society. London: Duckworth Egyptology. ISBN 978-0-7156-3435-6.
  • Rice, Michael (1999). Who's Who in Ancient Egypt. London: Routledge. ISBN 978-0-415-15449-9.
  • Roebuck, Carl (1966). The World of Ancient Times. New York, NY: Charles Scribner's Sons Publishing.
  • Shaw, Ian (2000). The Oxford History of Ancient Egypt. Oxford, UK: Oxford University Press. ISBN 978-0-19-280458-7.
  • Wilkinson, Toby A. H. (1999). Early Dynastic Egypt. London: Routledge. ISBN 0-415-18633-1.