Kairo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kairo
القاهرة (v arabščini)
al-Qāhirah
Mesto
Pogled s kairskega stolpa

Zastava
Kairo is located in Egipt
Kairo
Kairo
Koordinati: 30°3′N 31°14′E / 30.050°N 31.233°E / 30.050; 31.233Koordinati: 30°3′N 31°14′E / 30.050°N 31.233°E / 30.050; 31.233
Država Zastava Egipta Egipt
Upravljanje
 • guverner Abdul Azim Wazir
Površina
 • Mesto 453 km2
 • Urbano 6.640 km2
 • Metropolitansko obm. 86.369 km2
Prebivalstvo (2006[1][2])
 • Mesto 7.947.121
 • Gostota 37.136 preb./km2
 • Metropolitansko obm. 17.285.000
Časovni pas EET (UTC+2)
 • Poletje (DST) EEST (UTC+3)
Spletna stran www.cairo.gov.eg

Kairo (arabsko القاهرة, latinizirano al-Qāhirah) je glavno mesto Egipta. V širšem metropolitanskem območju živi po oceni za leto 2015 skoraj 18 milijonov ljudi, kar je četrtina vseh Egipčanov in s čemer je Kairo najbolj naseljeno mesto v Afriki, pa tudi eno od desetih najbolj naseljenih mestnih območij na svetu sploh.[3] Stoji ob reki Nil v severnem delu Egipta in je pomembno kulturno, politično ter gospodarsko središče ne samo Egipta, temveč celotnega arabskega sveta.

V Kairu je sedež Arabske lige in več regionalno pomembnih kulturnih ustanov.[4]

Ime[uredi | uredi kodo]

Ime mesta – al-Qāhirah – v egiptovski arabščini pomeni »zmagoviti«, kar naj bi se nanašalo na planet Mars (al-Qāhir), ki je bil v ascendentu, ko je bilo izdano povelje za začetek gradnje.[5] Zaradi njegovega kulturnega pomena so mu več stoletij pravili Al-Dunja, »mati sveta«. Še dandanes njegovo vlogo v egiptovski družbi izpričuje dejstvo, da prebivalci uporabljajo isto ime – Misr – tako za Kairo kot za državo Egipt kot celoto.[6]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Kairo v sedanji obliki je bil ustanovljen šele v srednjem veku, območje, na katerem stoji, pa je civilizacijsko središče že več kot pet tisoč let – v administrativnem okviru Kaira, približno 25 km južno od centra, je poleg drugih arheoloških ostankov tudi najdišče mesta Memfis, prestolnice Starega Egipta od leta 3150 pr. n. št. Kasneje je malo severno nastal tudi Heliopolis, središče Rajevega kulta, ki pa je sčasoma zamrl. V antiki so območje zavzeli Rimljani in na tem strateško pomembnem mestu postavili utrdbo, ki je dobila ime Babilon, vendar je kot prestolnica province takrat služila Aleksandrija. Leta 641 so prišli arabski zavojevalci, ki so ustanovili mesto Fustat (v grobem prevodu »mesto šotorov«), sprva šotorišče vojske, ki je oblegala Babilon.[7][6]

Kairo je pod imenom Al Kahira ustanovil kalif fatimidske dinastije leta 969. Prestolnica Egipta je postal okoli leta 1168, ko so Arabci požgali Fustat da bi preprečili utaboritev križarjev. Te je naposled premagal Saladin in ustanovil ajubidsko dinastijo, ki je prevzela oblast v Egiptu.[7] V 13. stoletju je pod vladavino Mamelukov v 13. stoletju Kairo doživel svoj največji razcvet, štel je pol milijona prebivalcev in bil največje mesto treh celin. Mameluki so s pridom izkoristili strateški položaj mesta, od koder so imeli nadzor nad trgovanjem z začimbami med Azijo in Evropo, Kairo pa je bil znan tudi po univerzi Al Azhar, takrat najpomembnejšem centru islamske znanosti in učenja. Sredi 14. stoletja so se pričeli težavnejši časi za mesto; prebivalstvo je zdesetkala bubonska kuga, izgubilo pa je tudi svoj strateški položaj na trgovski poti, ko je Vasco da Gama odkril morsko pot do Indijskega oceana.[7][6]

Prizor z mestne ulice na prelomu 19. in 20. stoletja, Georg Macco, olje na platnu

Oslabljenega ga je leta 1517 zavzelo Osmansko cesarstvo, v obdobju katerega je bil Kairo zgolj glavno mesto province, zato je več stoletij stagniral. Do leta 1798, ko ga je za kratek čas zavzela Napoleonova vojska, se je število prebivalstva zmanjšalo na okrog 300.000. Po turški vrnitvi je leta 1805 postal guverner Mohamed Ali in ostal na tem položaju do svoje smrti leta 1847. Zagnal je številne projekte modernizacije in izboljšal ceste, kanalizacijo, kmetijstvo v okolici ter šole, kar je občutno pripomoglo mestnemu gospodarstvu. Eden od njegovih naslednikov, Ismail (1863–1879), pa je modernizacijo zastavil še bolj ambiciozno in naročil gradnjo sodobnega Kaira po evropskem vzoru ob starodavnem mestnem jedru. To je še bolj napihnilo zunanji dolg, kar so izkoristili Britanci in leta 1882 zavzeli Egipt ter ga leta 1919 razglasili za protektorat. Novi mestni predeli so takrat postali center kolonialne vladavine.[7][6]

V času med svetovnima vojnama je Kairo spet doživljal hitro rast na račun industrializacije in boljših pogojev za bivanje, zaradi česar so se vanj množično priseljevali prebivalci podeželja.[4] Hkrati je postal središče prizadevanj za osamosvojitev izpod Britancev. Kljub uporu leta 1919 so bili na čelu Egipta še do sredine 20. stoletja stoletja Alijevi potomci, marionetni upravniki pod britansko kontrolo, kar se je spremenilo leta 1952, ko je Gamal Abdel Naser izvedel udar in razglasil Egipt za republiko, s Kairom kot glavnim mestom.[7] Vse od takrat je redno prizorišče burnega političnega dogajanja na nacionalni in regionalni ravni, vzporedno pa mesto še vedno hitro raste (leta 2000 je bilo eno najgosteje poseljenih mest na svetu), kar prinaša mnogo težav s prenaseljenostjo in onesnaženjem.[4]

Geografija[uredi | uredi kodo]

Mesto stoji ob reki Nil, na območju, kjer ta priteče iz puščavske doline in se razširi v delto (torej na konici delte). Oddaljeno je približno 100 km proti jugu od Sredozemskega morja in 120 km proti zahodu od Sueškega zaliva. Velemestno območje s satelitskimi naselji se razprostira ob obeh bregovih reke, Kairo v svojih administrativnih mejah pa je omejen na desni breg in dva rečna otoka, na površini 453 km².[8][9] Zaradi bližine reke včasih povzroča težave razmočena zemlja, v katero se posedajo zgodovinske zgradbe.[7]

Do srede 19. stoletja, ko je bil Nil reguliran s serijo zapornic, nasipov in drugih struktur, sta se njegova tok in gladina hitro spreminjala. Ko je bil zgrajen Fustat, je bilo ozemlje, kjer je kasneje nastal Kairo, še pod vodo. V obdobjih nizkega vodostaja se je skozi stoletja pojavilo tudi več otokov, ki so se kasneje združili z obalo in na katerih so zdaj mestni predeli kot je Šubra.[10]

Mestno območje hitro raste in se približuje 18 milijonom prebivalcev,[3] kar je jasno razvidno v površini in gostoti poselitve. Površina se je samo med leti 1989 in 1999 povečala za tretjino, gostota pa za četrtino.[11]

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Za območje, kjer stoji Kairo, je značilno vroče puščavsko podnebje (BWh po Köppnovi podnebni klasifikaciji[12]), vendar s pogostimi obdobji visoke vlažnosti zaradi bližine Sredozemlja. Med marcem in majem so pogosti tudi viharji, ki prinašajo puščavski pesek iz Sahare (kamsin) in povzročajo izrazito suh zrak. Padavine so redke in omejene na hladne mesece, kar pa ne izključuje nenadnih ploh, ki lahko povzročijo hude poplave. Sneženje je izjemno redko; 13. decembra 2013 je padla majhna količina sodre, kar se je zgodilo prvič po več desetletjih.[13]

Podnebni podatki - Kairo
Mesec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec letno
Rekordno visoka temperatura °C 31 34,2 37,9 43,2 47,8 46,4 42,6 43,4 43,7 41 37,4 30,2 47,8
Povprečna visoka temperatura °C 18,9 20,4 23,5 28,3 32 33,9 34,7 34,2 32,6 29,2 24,8 20,3 27,7
Povprečna dnevna temperatura °C 13,6 14,9 16,9 21,2 24,5 27,3 27,6 27,4 26 23,3 18,9 15 21,38
Povprečna nizka temperatura °C 9 9,7 11,6 14,6 17,7 20,1 22 22,1 20,5 17,4 14,1 10,4 15,8
Rekordno nizka temperatura °C 1,2 3,6 5 7,6 12,3 16 18,2 19 14,5 12,3 5,2 3 1,2
Padavin mm 5 3,8 3,8 1,1 0,5 0,1 0 0 0 0,7 3,8 5,9 24,7
Povp. št. dni s padavinami (≥ 0.01 mm) 3,5 2,7 1,9 0,9 0,5 0,1 0 0 0 0,5 1,3 2,8 14,2
 % vlažnosti 59 54 53 47 46 49 58 61 60 60 61 61 56
Povp. sončnih ur na mesec 213 234 269 291 324 357 363 351 311 292 248 198 3,451
Vir #1: Svetovna meteorološka organizacija (OZN) (1971–2000),[14] NOAA za srednje in rekordne vrednosti ter vlažnost[15]
Vir #2: Danski meteorološki inštitut za osončenost (1931–1960)[16]

Mednarodni odnosi[uredi | uredi kodo]

Kairo ima uradne povezave (pobratena/sestrska mesta oz. mesta-dvojčki) z naslednjimi mesti po svetu:[17]

Bližnji vzhod
Severna Amerika
Evropa

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Central Agency for Public Mobilisation and Statistics, Population and Housing Census 2006, Governorate level, Population distribution by sex (excel-file)
  2. ^ Arab Republic of Egypt, Towards an Urban Sector Strategy str. 33, preglednica 3.3
  3. ^ 3,0 3,1 "The 30 Largest Urban Agglomerations Ranked by Population Size at Each Point in Time, 1950-2030". World Urbanization Prospects (Organizacija združenih narodov). http://esa.un.org/unpd/wup/CD-ROM/WUP2014_XLS_CD_FILES/WUP2014-F11a-30_Largest_Cities.xls. 
  4. ^ 4,0 4,1 4,2 Abdulrahman, Hamdi (2002). "Cairo, Egypt". V: Eyoh, Dickson & Tiyambe Zeleza, Paul. Encyclopedia of Twentieth-Century African History. Routledge. str. 195–197. ISBN 0203986571. 
  5. ^ Behrens-Abouseif, Doris (1992). Islamic Architecture in Cairo (2. izd.). Brill. str. 5. ISBN 978-90-04-09626-4. 
  6. ^ 6,0 6,1 6,2 6,3 Johnson, Amy J. (2004). "Cairo". V: Shillington, Kevin. Encyclopedia of African History 1–3. London: Routledge. str. 199–200. ISBN 9781135456702. 
  7. ^ 7,0 7,1 7,2 7,3 7,4 7,5 Fay, Robert (2010). "Cairo, Egypt". V: Appiah, Anthony; Gates, Henry L. Encyclopedia of Africa 1. Oxford University Press. str. 227–228. ISBN 9780195337709. 
  8. ^ "Cairo Maps". Cairo Governorate. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19.4.2009. Pridobljeno dne 18.12.2009. 
  9. ^ Brinkhoff, Thomas. "Egypt: Governorates & Cities". City Population. Pridobljeno dne 12.9.2009. 
  10. ^ Collins, Robert O. (2002). The Nile (ilustr. izd.). New Haven, Conn.: Yale University Press. str. 125–126. ISBN 0-300-09764-6. 
  11. ^ Yina, Zhi-Yong; Stewartb, Dona J.; Bullardb, Stevan; MacLachlanb, Jared T. (2005). "Changes in urban built-up surface and population distribution patterns during 1986–1999: A case study of Cairo, Egypt". Computers, Environment and Urban Systems 29 (5): 595–616. doi:10.1016/j.compenvurbsys.2005.01.008. 
  12. ^ Kottek, M.; Grieser, J.; Beck, C.; Rudolf, B.; Rubel, F. (2006). "World Map of Köppen-Geiger Climate Classification updated". Meteorol Z 15: 259–263. 
  13. ^ Samenow, Jason (13.12.2013). "Biblical snowstorm: Rare flakes in Cairo, Jerusalem paralyzed by over a foot". The Washington Post. 
  14. ^ "Weather Information for Cairo". Svetovna meteorološka organizacija. Pridobljeno dne 14.4.2014. 
  15. ^ "Cairo (A) Climate Normals 1961–1990". National Oceanic and Atmospheric Administration. Pridobljeno dne 14.4.2014. 
  16. ^ Cappelen, John; Jensen, Jens. "Egypten - Cairo". Climate Data for Selected Stations (1931-1960). Danski meteorološki inštitut. str. 82. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27.4.2013. Pridobljeno dne 14.4.2014. 
  17. ^ "Sister city agreements". Cairo Governorate. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. marec 2012. Pridobljeno dne 1. julija 2013. 
  18. ^ "NYC's Partner Cities". The City of New York. Pridobljeno dne 16. decembra 2012. 
  19. ^ "Stuttgart Städtepartnerschaften". Landeshauptstadt Stuttgart, Abteilung Außenbeziehungen (nemško). Pridobljeno dne 27. julija 2013. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]