Saudova Arabija

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kraljevina Saudova Arabija
arabsko المملكة العربية السعودية
al-Mamlaka al-ʻArabiyya as-Suʻūdiyya
Zastava Saudove Arabije Grb Saudove Arabije
Moto: "لا إله إلا الله محمدا رسول الله"
»Ni Boga razen Alaha in Mohamed je njegov prerok« (Šahada)[1]
Himna: »Aaš Al Malek«
»Naj živi kralj«
Lega Saudove Arabije
Glavno mesto
(in največje mesto) 		Riad
24°39′N, 46°46′E
Uradni jeziki arabščina
Demonim Savdijec (po pravopisu)[2] ali Saudijec (etimološko ustreznejše)[3]
Upravljanje islamska absolutistična monarhija
 -  Kralj Salman bin Abdulaziz
 -  Prestolonaslednik Mohamed bin Salman
Ustanovitev
 -  ustanovljena Prva savdska država: 1744 
 -  ustanovljena Druga savdska država: 1824 
 -  razglašena Tretja savdska država: 8. januar 1926 
 -  priznana: 20. maj 1927 
 -  kraljestvo združeno: 23. september 1932 
Površina
 -  skupaj: 2.149.690 km² (14.) 
 -  voda (%): zanemarljivo
Prebivalstvo
 -  ocena 2009: 28.686.633[4] (41,42.)
 -  gostota: 12/km² (205.)
BDP (PKM) ocena 2008
 -  skupaj: 592,886 milijarde USD[5] 
 -  na prebivalca: 23.814 USD[5] 
BDP (nominalno) ocena 2008
 -  skupaj: 469,426 milijarde USD[5] 
 -  na prebivalca: 18.855 USD[5] 
HDI (2007) Rast 0,843[6] (visok) (59.)
Valuta savdskoarabski rial (SAR)
Časovni pas AST (UTC+3)
 -  poletni (DST): (ne upoštevajo) (UTC+3)
Vrhnja domena (TLD) .sa
Klicna koda +966
1 Ocena prebivalstva vključuje 5.576.076 tujcev.

Kraljevina Saudova Arabija (krajše Saudova Arabija, manj ustrezno tudi Saudska oz. po Slovenskem pravopisu Savdska Arabija[Op. 1]) je obmorska država na Arabskem polotoku. Na severu meji na Jordanijo, Irak in Kuvajt, na vzhodu na Perzijski zaliv, Katar in Združene arabske emirate, na jugu na Oman in Jemen, ter na zahodu na Rdeče morje.

Država je znana predvsem kot izvoznica nafte. Izkoriščanje bogatih nahajališč nafte predstavlja 90 % izvoza in 75 % prihodkov države. Muslimani pravijo Saudovi Arabiji tudi »dežela dveh svetih mošej«; tu se nahajata Meka in Medina, dva najsvetejša kraja v Islamu.

Poleg tega je Saudova Arabija znana po svoji absolutistični državni ureditvi z islamom kot državno religijo. Vladajoča rodbina Saud upravlja državo kot dedno diktaturo in aktivno promovira nauke vahabizma, fundamentalistične oblike sunizma, na vseh področjih javnega življenja.[8][9] Mednarodne organizacije pogosto kritizirajo oblast zaradi kršitev človekovih pravic (predvsem v povezavi s smrtno kaznijo in marginalizacijo žensk),[10] v mednarodni politiki pa so sporne tudi finančne in ideološke povezave z islamskim terorizmom, tudi visokoprofilnimi skupinami, kot so Talibani in ISIL.[11]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

[icon] Ta razdelek potrebuje razširitev. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. (marca  2023)

Nafto so v Saudovi Arabiji v komercialnih količinah prvi odkrili Američani 3. marca 1938 v vrtini št. 7 pri Dammamu. Ekipo podjetja Standard Oil of California (SOCAL) je vodil geolog Max Steineke.[12] To odkritje se je izkazalo za prvo od mnogih, s čimer je bil odkrit največji vir surove nafte na svetu.[13] Za savdskega kralja so prihodki od prodaje nafte postali ključni vir bogastva, saj se mu ni bilo treba več zanašati na dajatve romarjev v Meko. Odkritje je za vedno spremenilo politična razmerja na Bližnjem Vzhodu.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Država zavzema približno 80 % površine Arabskega polotoka, največjega polotoka na svetu. Ker meja z Združenimi arabskimi emirati in Omanom na jugu ni natančno določena, tudi površina države ni, po referenčnem delu The World Factbook, ki ga izdaja ameriška Centralna obveščevalna agencija, pa je s približno 2.149.690 km² 13. največja država na svetu.[14]

Pokrajina v Nadždu

Večino ozemlja predstavlja Velika arabska puščava s polpuščavskimi predeli in pokrajino z nizkim grmičevjem, ki je pravzaprav sistem medsebojno povezanih puščav in vključuje tudi Rub al-Hali, dobesedno 'Prazni kvadrant' na jugu, največjo enotno peščeno puščavo na svetu.[15] Na celotnem ozemlju praktično ni rek ali jezer, številčnejši so le vadiji, kjer je nekaj rodovitnejših rečnih usedlin. Glavni topografski element je osrednja planota, ki se strmo dviga iz Rdečega morja in se postopoma spusti v osrednjo regijo Nadžd ter proti Perzijskemu zalivu. Ob rdečemorski obali je ozka obalna planjava Tihama. Na jugozahodu je gorata provinca Asir, kjer se dviga najvišji vrh Džabal Savda s 3133 m nadmorske višine.[16]

Razen Asirja, kjer je čutiti vpliv monsunov iz Indijskega oceana, je podnebje vroče puščavsko z izjemno visokimi dnevnimi temperaturami, ki se strmo spustijo ponoči, in skopimi padavinami. Rastlinstvo in živalstvo sta temu primerna.

Upravna delitev[uredi | uredi kodo]

Saudova Arabija je upravno razdeljena na 13 regij (arabsko مناطق إدارية; manatik idārija, ednina منطقة إدارية; mintaka idarija). Regije so nadalje razdeljene na 118 governoratov (arabsko: محافظات; muhafazat, ednina محافظة; muhafazah). To število vključuje 13 regionalnih glavnih mest, ki imajo drugačen status kot občine (arabsko: أمانة; amanah), ki jih vodijo župani (arabsko: أمين; amin). Governorati so nadalje razdeljeni na podgovernorate (arabsko: مراكز; marakiz, ednina مركز; markaz).

Nr. Regija Št, prebivalcev 2017[17]
1 al-Baha 0.491,900
2 al-Hudud (Severna regija) 0.383,100
3 al-Džauf 0.528,400
4 Medina 2,154,100
5 al-Kasim 1,464,800
6 ar-Rijad 8,276,700
7 Aš-Šarkija (Vzhodna regija) 4,977,500
8 Asir 2,288,500
9 Ha'il 0.715,400
10 Džāzān 1,636,600
11 Meka 8,479,400
12 Nadžran 0.607,100
13 Tabuk 0.946,300

Regije Saudove Arabije

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Svojilna oblika imena je slovnično ustreznejša, saj je država poimenovana po Ibn Saudu, ustanovitelju dinastije Saud.[3] Vendar pa je raba zapisa »Savdska« pogostejši, čemur sledi tudi izdaja Slovenskega pravopisa iz leta 2001.[2] Po drugi strani na predlog Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije slovenski prevod standarda ISO 3166 (SIST ISO 3166) določa zapis »Saudova«.[7]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ About Saufdi Arabia: Facts and figures Arhivirano 2012-04-17 na Wayback Machine., The Royal Embassy of Saudi Arabia, Washington D.C.
  2. ↑ 2,0 2,1 "Savdska Arabija". Slovenski pravopis (dostopano prek spletišča Fran.si). 2001. Pridobljeno 10.1.2017. {{cite web}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= (pomoč)
  3. ↑ 3,0 3,1 Kladnik, Drago; Perko, Drago (2007). "Problematična imena držav v slovenskem jeziku" (PDF). Geografski vestnik. Zv. 79, št. 2. pp. 79–95.
  4. ↑ "Saudi Arabia". The World Factbook. Centralna obveščevalna agencija. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2019-01-08. Pridobljeno 7.3.2010. {{cite web}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= (pomoč)
  5. ↑ 5,0 5,1 5,2 5,3 "Saudi Arabia". Mednarodni denarni sklad. Pridobljeno 1.10.2009. {{cite web}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= (pomoč)
  6. ↑ "Human Development Report 2009: Saudi Arabia". Organizacija združenih narodov. Pridobljeno 18.10.2009. {{cite web}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= (pomoč)
  7. ↑ Abecedni seznam imen držav, uradnih kratkih in polnih imen držav. Geodetska uprava Republike Slovenije. http://www.gu.gov.si/fileadmin/gu.gov.si/pageuploads/PROJEKTI/Registri/KSZI/abecedni.html. Pridobljeno 10.1.2017. 
  8. ↑ "Is Saudi Arabia to blame for Islamic State?". BBC News. 19.12.2015. Pridobljeno 14.9.2016. {{cite news}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= and |date= (pomoč)
  9. ↑ "What is Wahhabism? The reactionary branch of Islam said to be 'the main source of global terrorism'". The Telegraph. 29.3.2016. Pridobljeno 14.9.2016. {{cite news}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= and |date= (pomoč)
  10. ↑ "The death penalty in Saudi Arabia: Facts and Figures". Amnesty International. 25.8.2015. Pridobljeno 14.9.2016. {{cite web}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= and |date= (pomoč)
  11. ↑ Valentine, Simon R. (2015). Force and fanaticism: Wahhabism in Saudi Arabia and beyond. Oxford University Press. ISBN 9781849046152.
  12. ↑ "In War and Peace 1927-1946", About Chevron, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8 June 2011, pridobljeno 19 June 2011
  13. ↑ "80 Days That Changed The World". Time. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne April 5, 2003.
  14. ↑ "CIA World Factbook – Rank Order: Area". The World Factbook. 26.1.2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2014-02-09. Pridobljeno 2017-01-10. {{cite web}}: Preveri datumske vrednosti v: |date= (pomoč)
  15. ↑ Vincent, Peter (2008). Saudi Arabia: an environmental overview. Taylor & Francis. p. 141. ISBN 978-0-415-41387-9.
  16. ↑ "Saudi Arabia". Britannica Online. Pridobljeno 10.1.2017. {{cite web}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= (pomoč)
  17. ↑ "Saudi Arabia: Regions & Major Cities – Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information" (v angleščina). Pridobljeno 2017-10-27.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Saudova Arabija.
Stub icon

Ta članek o geografiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Saudova_Arabija&oldid=5947002«