Saudova Arabija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kraljevina Saudova Arabija
arabsko المملكة العربية السعودية
al-Mamlaka al-ʻArabiyya as-Suʻūdiyya
Zastava Saudove Arabije Grb  Saudove Arabije
Geslo: "لا إله إلا الله محمدا رسول الله"
»Ni Boga razen Alaha in Mohamed je njegov prerok« (Šahada)[1]
Himna: »Aash Al Maleek«
»Naj živi kralj«

Lega Saudove Arabije
Glavno mesto
(in največje mesto)
Riad
24°39′N, 46°46′E
Uradni jeziki arabščina
Upravljanje islamska absolutistična monarhija
 -  Kralj Salman bin Abdul Aziz
 -  1. prestolonaslednik Mohamed bin Naif
 -  2. prestolonaslednik Mohamed bin Salman
Ustanovitev
 -  ustanovljena Prva savdska država: 1744 
 -  ustanovljena Druga savdska država: 1824 
 -  razglašena Tretja savdska država: 8. januar 1926 
 -  priznana: 20. maj 1927 
 -  kraljestvo združeno: 23. september 1932 
Površina
 -  skupaj: 2,149,690 km² (14.
 -  voda (%): zanemarljivo
Prebivalstvo
 -  ocena 2009: 28.686.633[2] (41,42.)
 -  gostota: 12/km² (205.)
BDP (PKM) ocena 2008
 -  skupaj: 592,886 milijarde USD[3] 
 -  na prebivalca: 23.814 USD[3] 
BDP (nominalno) ocena 2008
 -  skupaj: 469,426 milijarde USD[3] 
 -  na prebivalca: 18.855 USD[3] 
HDI (2007) Rast 0,843[4] (visok) (59.)
Valuta savdskoarabski rial (SAR)
Časovni pas AST (UTC+3)
 -  poletni (DST): (ne upoštevajo) (UTC+3)
Vrhnja domena (TLD) .sa
Klicna koda +966
1 Ocena prebivalstva vključuje 5.576.076 tujcev.

Kraljevina Saudova Arabija (krajše Saudova Arabija, manj ustrezno tudi Saudska oz. Savdska Arabija[Op. 1]) je obmorska država na Arabskem polotoku. Na severu meji na Jordanijo, Irak in Kuvajt, na vzhodu na Perzijski zaliv, Katar in Združene arabske emirate, na jugu na Oman in Jemen, ter na zahodu na Rdeče morje.

Država je znana predvsem kot izvoznica nafte. Izkoriščanje bogatih nahajališč nafte predstavlja 90 % izvoza in 75 % prihodkov države. Muslimani pravijo Saudovi Arabiji tudi »dežela dveh svetih mošej«; tu se nahajata Meka in Medina, dva najsvetejša kraja v Islamu.

Poleg tega je Saudova Arabija znana po svoji absolutistični državni ureditvi z islamom kot državno religijo. Vladajoča dinastija Saud upravlja državo kot dedno diktaturo in aktivno promovira nauke vahabizma, fundamentalistične oblike sunizma, na vseh področjih javnega življenja.[8][9] Mednarodne organizacije pogosto kritizirajo oblast zaradi kršitev človekovih pravic (predvsem v povezavi s smrtno kaznijo in marginalizacijo žensk),[10] v mednarodni politiki pa so sporne tudi finančne in ideološke povezave z islamskim terorizmom, tudi visokoprofilnimi skupinami, kot so Talibani in ISIL.[11]

Geografija[uredi | uredi kodo]

Država zavzema približno 80 % površine Arabskega polotoka, največjega polotoka na svetu. Ker meja z Združenimi arabskimi emirati in Omanom na jugu ni natančno določena, tudi površina države ni, po referenčnem delu The World Factbook, ki ga izdaja ameriška Centralna obveščevalna agencija, pa je s približno 2.149.690 km² 13. največja država na svetu.[12]

Pokrajina v Nadždu

Večino ozemlja predstavlja Arabska puščava s polpuščavskimi predeli in pokrajino z nizkim grmičevjem, ki je pravzaprav sistem medsebojno povezanih puščav in vključuje Veliko arabsko puščavo (Rub' al Kali, dobesedno »Prazni kvadrant«) na jugu, največjo enotno peščeno puščavo na svetu.[13] Na celotnem ozemlju praktično ni rek ali jezer, številčnejši so le vadiji, kjer je nekaj rodovitnejših rečnih usedlin. Glavni topografski element je osrednja planota, ki se strmo dviga iz Rdečega morja in se postopoma spusti v osrednjo regijo Nadžd ter proti Perzijskemu zalivu. Ob rdečemorski obali je ozka obalna planjava Tihama. Na jugozahodu je gorata provinca Asir, kjer se dviga najvišji vrh Džabal Savda s 3.133 m nadmorske višine.[14]

Razen Asirja, kjer je čutiti vpliv monsunov iz Indijskega oceana, je podnebje vroče puščavsko z izjemno visokimi dnevnimi temperaturami, ki se strmo spustijo ponoči, in skopimi padavinami. Rastlinstvo in živalstvo sta temu primerna.

Upravna delitev[uredi | uredi kodo]

Saudova Arabija je upravno razdeljena na 13 provinc (arabsko mintaqat, ednina - mintaqah).

  1. Al Bahah
  2. Al Hudud ash Shamaliyah
  3. Al Jawf
  4. Al Madinah
  5. Al Qasim
  6. Ar Riad
  7. Ash Sharqiyah (Vzhodna provinca)
  8. 'Asir
  9. Ha'il
  10. Jizan
  11. Makkah
  12. Najran
  13. Tabuk
Province Saudove Arabije

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Svojilna oblika imena je slovnično ustreznejša, saj je država poimenovana po Ibn Saudu, ustanovitelju dinastije Saud.[5] Vendar pa je raba zapisa »Savdska« pogostejši, čemur sledi tudi izdaja Slovenskega pravopisa iz leta 2001.[6] Po drugi strani na predlog Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije slovenski prevod standarda ISO 3166 (SIST ISO 3166) določa zapis »Saudova«.[7]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ About Saufdi Arabia: Facts and figures, The Royal Embassy of Saudi Arabia, Washington D.C.
  2. ^ "Saudi Arabia". The World Factbook. Centralna obveščevalna agencija. Pridobljeno dne 7.3.2010. 
  3. ^ 3,0 3,1 3,2 3,3 "Saudi Arabia". Mednarodni denarni sklad. Pridobljeno dne 1.10.2009. 
  4. ^ "Human Development Report 2009: Saudi Arabia". Organizacija združenih narodov. Pridobljeno dne 18.10.2009. 
  5. ^ Kladnik, Drago; Perko, Drago (2007). "Problematična imena držav v slovenskem jeziku" (PDF). Geografski vestnik 79 (2): 79–95. 
  6. ^ "Savdska Arabija". Slovenski pravopis (dostopano prek spletišča Fran.si). 2001. Pridobljeno dne 10.1.2017. 
  7. ^ Abecedni seznam imen držav, uradnih kratkih in polnih imen držav. Geodetska uprava Republike Slovenije. http://www.gu.gov.si/fileadmin/gu.gov.si/pageuploads/PROJEKTI/Registri/KSZI/abecedni.html. Pridobljeno 10.1.2017. 
  8. ^ "Is Saudi Arabia to blame for Islamic State?". BBC News. 19.12.2015. Pridobljeno dne 14.9.2016. 
  9. ^ "What is Wahhabism? The reactionary branch of Islam said to be 'the main source of global terrorism'". The Telegraph. 29.3.2016. Pridobljeno dne 14.9.2016. 
  10. ^ "The death penalty in Saudi Arabia: Facts and Figures". Amnesty International. 25.8.2015. Pridobljeno dne 14.9.2016. 
  11. ^ Valentine, Simon R. (2015). Force and fanaticism: Wahhabism in Saudi Arabia and beyond. Oxford University Press. ISBN 9781849046152. 
  12. ^ "CIA World Factbook – Rank Order: Area". The World Factbook. 26.1.2012. 
  13. ^ Vincent, Peter (2008). Saudi Arabia: an environmental overview. Taylor & Francis. str. 141. ISBN 978-0-415-41387-9. 
  14. ^ "Saudi Arabia". Britannica Online. Pridobljeno dne 10.1.2017. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]