BRICS

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
BRICS
Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika
Informal meeting of the BRICS during the 2019 G20 Osaka summit.jpg
Vodje BRICS-ov, od leve proti desni: Ši Džinping, Vladimir Putin, Jair Bolsonaro, Narendra Modi in Cyril Ramaphosa
Map of BRICS countries.svg
Trenutni člani

Države članice in ključni voditelji:

Zastava Brazilije BrazilijaPredsednik Lula da Silva
 RusijaPredsednik Vladimir Putin
Zastava Indije IndijaMinistrski predsednik Narendra Modi
Zastava Ljudske republike Kitajske Ljudska republika Kitajska
(gostiteljica 2022)		Predsednik Ši Džinping[note 1]
Zastava Južne Afrike Južna AfrikaPredsednik Cyril Ramaphosa
OkrajšavaBRICS
Poimenovana pozačetnice držav članic
PredhodnikBRIC
NastanekSeptember 2006 (September 2006) (61. zasedanje UNGA)
Prvi vrh BRICS: 16. junij 2009 (16. junij 2009)
Ustanovitelj61. zasedanje UNGA:
Brazilija Celso Amorim
Rusija Sergej Lavrov
Indija Pranab Mukherjee
Ljudska republika Kitajska Li Džaošing
Rusija Vladimir Putin
1st BRIC summit:
Brazilija Lula da Silva
Rusija Dimitrij Medvedjev
Indija Manmohan Singh
Ljudska republika Kitajska Hu Džintao
Kraj ustanovitvesedež OZN, NYC (61. zasedanje UNGA)
Jekaterinburg (1. vrh BRIC)
Tipmedvladna organizacija
Namenpolitika
SedežBRICS Tower
Kraj
Področjamednarodni odnosi
Članice (2022)
5
FinanciranjeDržave članice
Nekdaj imenovana
BRIC

BRICS [bríks] je kratica, ki označuje pet največjih gospodarstev v vzponu: Brazilijo, Rusijo, Indijo, Kitajsko in Južno Afriko. Od leta 2009 se vlade držav BRICS vsako leto srečujejo na uradnih vrhunskih srečanjih. Zadnji 14. vrh BRICS-ov je 24. julija 2022 dejansko gostila Kitajska.

Pred vključitvijo Južne Afrike leta 2010 so bile prvotno v skupino združene v "BRIC" le štiri države.[1] BRICS-i znašajo 39.746.220 km², skupno število prebivalcev pa je ocenjeno na približno 3,21 milijarde,[2] ali približno 26,7 % svetovnega kopnega in 41,5 % svetovnega prebivalstva. Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska so med desetimi največjimi državami na svetu po številu prebivalcev, površini in BDP.

Teh pet držav, članic skupine G20, je imelo leta 2022 skupni nominalni BDP v višini 26,6 bilijonov USD, kar je približno 26,2 % svetovnega bruto proizvoda, skupni BDP (PPP) v višini približno 51,99 bilijonov USD (32,1 % svetovnega BDP PPP) in približno 4,46 bilijonov USD skupnih deviznih rezerv (stanje leta 2018).[3][4] Države BRICS so bile deležne tako pohval kot kritik številnih komentatorjev.[5][6] Dvostranski odnosi med državami BRICS-ov temeljijo predvsem na nevmešavanju, enakosti in vzajemni koristi.[7] Predloga:ToC

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Ime[uredi | uredi kodo]

Izraz »BRIC« je bil prvotno uporabljen za označevanje krajev, v katere je treba vlagati. Uveden je bil v publikaciji Building Better Global Economic BRICs,[8] ki jo je leta 2001 objavil takratni predsednik uprave Goldman Sachs Asset Management Jim O'Neill.Uporabila ga je Roopa Purushothaman, ki je bila raziskovalna asistentka v prvotnem poročilu.[9]

Za naložbene namene je bila na seznam gospodarstev v vzponu včasih vključena tudi Južna Koreja, zaradi česar se je kratica razširila na BRICS ali BRICK.

Vrhunska srečanja[uredi | uredi kodo]

# Datum(i) Država gostiteljica Vodja gostitelj Lokacija
1. 16. junij 2009  Rusija Dimitrij Medvedjev Jekaterinburg (Sevastjanov dom)
2. 15..4.2010 Zastava Brazilije Brazilija Luiz Inácio Lula da Silva Brasília (Palača Itamaraty)
3. 14..4.2011 Zastava Ljudske republike Kitajske Ljudska republika Kitajska Hu Džintao Sanja (Sheraton Sanya Resort)
4. 29. marec 2012 Zastava Indije Indija Manmohan Singh New Delhi (Taj Mahal Hotel)
5. 26.–27. marec 2013 Zastava Južne Afrike Južna Afrika Jacob Zuma Durban (Durban ICC)
6. 14.–17. julij 2014 Zastava Brazilije Brazilija Dilma Rousseff Fortaleza (Centro de Eventos do Ceará)[10]
7. 8.–9. julij 2015  Rusija Vladimir Putin Ufa (Kongresna dvorana)[11]
8. 15.–16. oktober 2016 Zastava Indije Indija Narendra Modi Benaulim (Taj Exotica)
9. 3.–5..9.2017 Zastava Ljudske republike Kitajske Ljudska republika Kitajska Ši Džinping Šjamen (Mednarodno konferenčno središče Šjamen)
10. 25.–27. julij 2018 Zastava Južne Afrike Južna Afrika Cyril Ramaphosa Johannesburg (Sandton Convention Centre)
11. 13.–14..11.2019 Zastava Brazilije Brazilija Jair Bolsonaro Brasília (Palača Itamaraty)[12]
12. 21.–23. julij 2020 (preloženo zaradi pandemije COVID-19)[13]
17..11.2020 (videokonferenca)[14]		  Rusija Vladimir Putin Sankt Peterburg[15]
13. 9..9.2021 (videokonferenca) Zastava Indije Indija Narendra Modi New Delhi
14. 23. junij 2022 (videokonferenca) Zastava Ljudske republike Kitajske Ljudska republika Kitajska Ši Džinping Peking
15th 2023 Zastava Južne Afrike Južna Afrika nedoločeno

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ De jure vodja vlade kitajske je premier, trenutno Li Kečjang, medtem ko je predsednik uradno le ceremonialen položaj. Vendar je vrhovni vodja, de facto voditelj države, generalni sekretar KP Kitajske, trenutno Ši Džinping, ki od leta 1993 zaseda položaj predsednika.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ "New era as South Africa joins BRICS" Arhivirano 18.4.2011, na Wayback Machine.. SouthAfrica.info. 11.4.2010. Retrieved 2.12.2012.
  2. ↑ "Total Population – Both Sexes". World Population Prospects, the 2019 Revision. United Nations Department of Economic and Social Affairs, Population Division, Population Estimates and Projections Section. June 2019. Pridobljeno dne 17.6.2019.
  3. ↑ "Report for Selected Countries and Subjects". IMF (angleščina). Pridobljeno dne 2022-10-19.
  4. ↑ "Amid BRICS' rise and 'Arab Spring', a new global order forms" Arhivirano 20.10.2011, na Wayback Machine.. The Christian Science Monitor. 18.10.2011. Retrieved 20.10.2011.
  5. ↑ "Brics a force for world peace, says China". 4=Business Day. 8.8.2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22.4.2013. Pridobljeno dne 9.11.2013.ref name=highwall>Khadija Patel (3.4.2012). "Brics summit exposes the high wall between India and China". Daily Maverick. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2.4.2012. Pridobljeno dne 10.7.2013 – via Asia Times.CS1 vzdrževanje: Unfit url (link)
  6. ↑ "BRICS – India is the biggest loser". USINPAC. 18.4.2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28.10.2013. Pridobljeno dne 17.6.2013.
  7. ↑ Gutemberg Pacheco Lopes Junior. "The Sino-Brazilian Principles in a Latin American and BRICS Context: The Case for Comparative Public Budgeting Legal Research; Wisconsin International Law Journal; 13.5.2015". University of Wisconsin Law School. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2021-06-16. Pridobljeno dne 7.9.2016.
  8. ↑ Jim O'Neill (2001)."Building Better Global Economic BRICs" Arhivirano 14.7.2014, na Wayback Machine.. Goldman Sachs. Retrieved 12.2.2015. jai shree ram
  9. ↑ Uday Kotak In Conversation With 'Bridgital Nation' Author N Chandrasekaran (angleščina), pridobljeno dne 1.1.2020
  10. ↑ "A Cúpula de Durban e o futuro dos BRICS". Post-Western World. 4.7.2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7.9.2013. Pridobljeno dne 7.11.2013.
  11. ↑ "Ufa to host SCO and BRICS summits in 2015". UfaCity.info. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25.3.2014. Pridobljeno dne 7.11.2013.
  12. ↑ "BRICS BRASIL 2019 – Theme and priorities". brics2019.itamaraty.gov.br. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2019-08-28. Pridobljeno dne 2022-11-06.
  13. ↑ "BRICS and the SCO summits postponed | Official website of the Russian BRICS Chairmanship in 2020".
  14. ↑ "BRICS Summit to be held virtually on Nov 17; strengthening cooperation, global stability on agenda". Hindustan Times (angleščina). 5.10.2020. Pridobljeno dne 5.10.2020.
  15. ↑ "Путин заявил о переносе саммитов БРИКС и ШОС из Челябинска". Pridobljeno dne 19.7.2019.

Viri[uredi | uredi kodo]

Nadaljnje branje[uredi | uredi kodo]

  • Carmody, Pádraig (2013). The Rise of BRICS in Africa: The Geopolitics of South-South Relations. Zed Books. ISBN 9781780326047.
  • Chun, Kwang (2013). The BRICs Superpower Challenge: Foreign and Security Policy Analysis. Ashgate Pub Co. ISBN 9781409468691.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Vzpostavljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=BRICS&oldid=5849102«