Hu Džintao

Hu Džintao 胡锦涛
Generalni sekretar Komunistične partije Kitajske
Na položaju 15. november 2002 – 15. november 2012
Predhodnik	Džjang Dzemin
Naslednik	Ši Džinping
Predsednik Ljudske Republike Kitajske
Na položaju 15. marec 2003 – 14. marec 2013
Premier	Ven Džjabao
Podpredsednik	Dzeng Šinghong Ši Džinping
Predhodnik	Džjang Dzemin
Naslednik	Ši Džinping
Predsednik osrednje vojaške komisije Kitajske
Na položaju 19. september 2004 – 15. november 2012
Predhodnik	Džjang Dzemin
Naslednik	Ši Džinping
Osebni podatki
Rojstvo	21. december 1942({{padleft:1942|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:21|2|0}}) (78 let) Tajdžov
Narodnost	Kitajec
Politična stranka	Komunistična partija Kitajske
Zakonci	Lju Jongčing
Alma mater	Univerza Tsinghua
Poklic	politik, inženir

Hu Džintao (/huː dʒɪnˈtaʊ/; kitajsko: 胡锦涛; pinjin: Hú Jǐntāo; izgovorjava v mandarinščini: [xǔ tɕìn.tʰáu]), kitajski politik, * 21. december 1942, Tajdžov, provinca Džjangsu, Republika Kitajska.

Hu je bil četrti predsednik Ljudske Republike Kitajske, generalni sekretar CK komunistične partije ter predsednik centralne vojaške komisije.

Rojstvo in mladost

Hu Džintao je bil rojen v Tajdžov, provinca Džjangsu leta 1942. Hu je bil nadarjen učenec v srednji šoli in odličen v plesanju ter petju. Aktiven je bil tudi v Komunistični mladini. Komunistični partiji Kitajske se je pridružil med zloglasno kulturno revolucijo leta 1964 v Pekingu, kjer je diplomiral kot hidravlični inženir. Med kulturno revolucijo je bil Hujev oče mučen in ubit. Leta 1965 je bil premeščen v provinco Gansu, kjer je delal v hidroelektrarni. Tam je spozna svojega prvega mentorja Song Pinga, sekretar provincialne KPK.

Obdobje reform

Leta 1981 je Hu študiral na Centralni partijski šoli v Pekingu. V razredu je bil s hčerko Deng Šjaopinga ter sinom Hu Jaobanga. Na oba je naredil velik vtis in na podlagi tega je bil povišan v predsednika celice Komunistične mladine v provinci Gansu. Kasneje je bil poslan v Peking, kjer je zasedel mesto v sekretariatu Komunistične mladine, čez dve leti je postal generalni sekretar. Med svojim delom je mirno in previdno umiril študentske proteste.

Politični vzpon

Kot sekretar partije v Tibetu naj bi bil odgovoren za zlom protestov proti Kitajski in smrt nekaj tibetanskih aktivistov. Pri svojih 50. letih je postal najmlajši član Centralnega komiteja partije, imel vpogled v center partije ter bil predsednik partijske šole, kar mu je omogočilo, da je k vrhu pripeljal nekaj svojih zaveznikov. Kitajski voditelj Deng Šjaoping ga je določil za voditelja četrte generacije, na ta položaj pa je bil izbran novembra 2002 na XVI. kongresu KPK, ko je nasledil Džjang Dzemina kot partijski voditelj.

IV. generacija

Novembra 2003 je bil Hu izbran za generalnega sekretarja partije, marca 2013 za novega predsednika LR Kitajske, leta 2004 pa še za predsednika Centralne vojaške komisije. Čeprav je Džjang Dzemin odstopil iz vseh položajev, ima še vedno velik vpliv prek CK in svojih zaveznikov v njem. Politika Huja ter premiera Ven Džjabaoa se je od njunih predhodnikov razlikovala v tem, da je skušala ohraniti in zmanjšati ravnotežje med revnimi in bogatimi, zmanjšati razlike med provincami, zmanjšati korupcijo, poudarjanje politike ene Kitajske (Tajvan) ter urediti vprašanje glede Severne Koreje. 2012/13 je predal vodstvo parije in države novemu voditelju (5. generacije), Ši Džinpingu.

Glej tudi

• seznam kitajskih politikov