Afrika

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Zemljevid sveta z lego Afrike

Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu. S 30.244.050 km² skupaj z otoki pokriva 20,3 % celotne kopenske površine na Zemlji, milijarda njenih prebivalcev pa predstavlja eno sedmino človeštva.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Satelitska slika Afrike
Glavni članek: Geografija Afrike

Afrika leži na vseh štirih poloblah. Na severu meji na Sredozemsko morje, na zahodu na Atlantik, na jugovzhodu na Indijski ocean ter na severovzhodu na Rdeče morje. Severno od nje leži Evropa, vzhodno in severovzhodno pa Azija; najbližji del Evrope je Gibraltar na jugu Iberskega polotoka, ki ga od Afrike loči 13 km široka Gibraltarska ožina, najbližji del Azije pa Sinaj, ki je sicer del afriške države Egipt, a ga od Afrike loči umetni Sueški prekop, zgrajen v 19. stoletju. Od najsevernejše točke, rta Ras ben Sakka v Tuniziji do najjužnejše, rta Cape Agulhas v Južni Afriki, meri okrog 8.000 km. Na skrajnem zahodu je Zeleni rt v Senegalu, na vzhodu pa polotok Ras Hafun v Somaliji, razdalja med njima je približno 7.400 km.

Je ostanek starega kontinenta Pangee. Afrika se je najmanj premikala. Osnovo predstavljajo najstarejše kamnine na Zemlji, zato je zelo bogata z rudami. Zaseda afriško tektonsko ploščo, del katere je bila do oligocena tudi arabska plošča z arabskim polotokom in delom Anatolije. Na vzhodu celine je tektonsko aktivno območje - t.i. vzhodnoafriška prelomnica, ki poteka od Mozambika na jugu do Džibutija na severu in kjer se bo po mnenju geologov afriška plošča razdelila na dvoje.[1]

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Prebivalstvo Afrike

Afriko pogosto imenujejo »zibelka človeštva«, saj paleontološke najdbe dokazujejo, da se je na tej celini razvila človeška vrsta. Tu so našli tako ostanke najstarejšega znanega skupnega prednika vseh človeku podobnih opic[2] kot tudi najstarejše ostanke sodobnega človeka.[3][4] Danes v Afriki živijo črnci, ki jih delimo na bantujce in sudanske črnce. Severno od Sahare najdemo predvsem Arabce, pripadnike bele rase.

Narodi se niso razvili. Evropski kolonisti pri osvajanju svojih novih kolonij niso ozirali na jezikovne meje med različnimi afriškimi ljudstvi. Ko so kolonije postale samostojne, so se ta različna ljudstva, pomešana med seboj, znašla v različnih novih državah. Plemenska nasprotja med njimi se od časa do časa sprevržejo v spopade. Ker domačini znotraj iste države pogosto govorijo več popolnoma različnih jezikov, se med seboj praviloma sporazumevajo kar v jeziku nekdanjih kolonialnih največkrat v angleščini ali francoščini. V severnem delu Afrike je razširjena arabščina.

Za prebivalstvo je značilna visoka rodnost. V zadnjih letih se je smrtnost otrok zmanjšala zaradi novih zdravil. Največji problemi prebivalstva so pogosta lakota, bolezni, slaba izobrazba ter oboroženi spopadi. Kljub temu zaradi izboljšanih pogojev preživetja Afrika v zadnjih nekaj desetletjih doživlja eksplozijo prebivalstva. Število prebivalcev se je po ocenah povečalo iz 221 milijonov leta 1950[5] na milijardo leta 2009.[6]

Podnebje in rastje[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Podnebje Afrike

Afrika je najtoplejša celina. Na njeno podnebje vplivajo različni dejavniki:

Ob ekvatorju je podnebje ekvatorialno. Zanj je značilna sopara in zenitne padavine. Rastje je bujno, značilen je tropski deževni gozd in džungla. Kraji med ekvatorjem in povratnikom imajo 2 deževni in sušni dobi. Tako podnebje imenujemo savansko podnebje. Značilno rastje je trava s posameznimi drevesi. Ob povratnikih prevladujeta puščavsko in polpuščavsko podnebje. Značilne so velike razlike med nočnimi in večernimi temperaturami. Značilno rastje je nizka trava, v slabih razmerah je skoraj ni. Na skrajnem severu in jugu celine prevladuje sredozemsko podnebje. Značilno rastje je makija ter zimzeleni gozdovi.

Delitev[uredi | uredi kodo]

Afriške regije po shemi OZN:[7]      Severna Afrika      Zahodna Afrika      Srednja Afrika      Vzhodna Afrika      Južna Afrika

Glede na podobne naravno-geografske in družbeno-geografske značilnosti jo delimo v več geografskih enot; spodnjo razdelitev uporablja Organizacija združenih narodov.[7]

Države Afrike[uredi | uredi kodo]

Seznam azijskih držav s prestolnicami po regijah:


V Afriki je poleg teh še nekaj odvisnih ozemelj, ki so ostanek nekdanjih evropskih kolonij. To so Mayotte, Reunion (Francija), Ceuta, Melilla, Kanarski otoki (Španija), Madeira (Portugalska) in Sveta Helena, Ascension in Tristan da Cunha (Združeno kraljestvo).

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Mougenot, D.; Recq, M.; Virlogeux, P.; Lepvrier, C. (1986). "Seaward extension of the East African Rift". Nature 321 (6070): 599–603. doi:10.1038/321599a0. 
  2. ^ Dalton, Rex (1.10.2009). "Oldest hominid skeleton revealed". Nature News. 
  3. ^ Stringer, C.B. (1994). "Evolution of Early Humans". V Steve Jones, Robert Martin & David Pilbeam. The Cambridge Encyclopedia of Human Evolution. Cambridge: Cambridge University Press. str. 242. ISBN 978-0-521-32370-3. 
  4. ^ McHenry, H.M (2009). "Human Evolution". V Michael Ruse & Joseph Travis. Evolution: The First Four Billion Years. Cambridge, Massachusetts: The Belknap Press of Harvard University Press. str. 265. ISBN 978-0-674-03175-3. 
  5. ^ Population. Western Kentucky University. Pridobljeno 8.3.2012.
  6. ^ Kobo, Kingsley (25.8.2009). "Africa's population now 1 billion". AfricaNews. Pridobljeno dne 8.3.2012. 
  7. ^ 7,0 7,1 "Composition of macro geographical (continental) regions, geographical sub-regions, and selected economic and other groupings". Oddelek OZN za statistiko. Pridobljeno dne 29.9.2013. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]