Wade-Gilesovo prečrkovanje
Wade-Gilesovo prečrkovanje je sistem za zapisovanje kitajščine s črkami latinice. Sistem je bil v uporabi zlasti pred letom 1979, ko ga je začel izpodrivati pinyin. Wade-Gilesovo transkripcijo še zdaj uporabljajo na Tajvanu in v ZDA, kjer jo imenujejo tudi romanizacija.
Sistem je začel razvijati Thomas Francis Wade, ki je bil britanski ambasador na Kitajskem in prvi profesor kitajskega jezika na univerzi v Cambridgeu. Wade je objavil prve kitajske knjige (učbenike) v latinici leta 1867. Sistem transkripcije je pozneje dopolnil drug britanski diplomat na Kitajskem - Herbert Allen Giles.
Posebnosti WG prečrkovanja
[uredi | uredi kodo]Za kitajsko izgovorjavo so zelo pomembni soglasniki s pridihom (ki so v evropskih jezikih redki). V WG transkripciji je pridih označen z apostrofom in tako dobimo pare soglasnikov: p, p', t, t', k, k', ch, ch'. Soglasnike b, d in g uporablja WG transkripcija samo izjemoma - za zapis tistih (redkih) narečij, kjer je razlika med zvenečimi in nezvenečimi soglasniki občutna.
WG prečrkovanje je nekoliko nedosledna pri zapisu mehkih in trdih šumnikov. Mehki in trdi š se v zapisu ločita (mehki: hs, trdi: sh), za č in dž pa to ne velja: Mehki in trdi č se oba pišeta kot ch', mehki in trdi dž pa se oba pišeta kot ch (izgovorjava je mehka, če sledi i ali ü, oziroma trda, če sledi a, e, ih, o ali u).
Pri samoglasnikih velja posebej poudariti polglasniški i, ki se v nekaterih primerih piše kot ih, v drugih primerih pa kot u.
Primerjava s pinyin prečrkovanjem
[uredi | uredi kodo]Spodnja preglednica podaja primerjavo med WG transkripcijo in danes bolj razširjenim pinyinom. Preglednica ne zajema vseh posebnosti posamezne transkripcije.
| WG | pinyin |
|---|---|
| a | a |
| ch (mehki) | j |
| ch (trdi) | zh |
| ch' (mehki) | q |
| ch' (trdi) | ch |
| e | e |
| f | f |
| h | h |
| hs | x |
| i | i |
| j | r |
| k | g |
| k' | k |
| l | l |
| m | m |
| n | n |
| o | o |
| p | b |
| p' | p |
| s | s |
| sh | sh |
| t | d |
| t' | t |
| ts | z |
| ts' | c |
| tz | z |
| tz' | c |
| u | u |
| ü | ü |
| w | w |
| y | y |
Nekaj posebnih primerov podajamo v drugi tabeli (gre zlasti za zloge v katerih nastopa polglasniški i):
| WG | pinyin |
|---|---|
| chi | ji |
| ch'i | qi |
| chih | zhi |
| ch'ih | chi |
| chü | ju |
| ch'ü | qu |
| jih | ri |
| shih | shi |
| ssu | si |
| tzu | zi |
| tz'u | ci |
Tone oziroma akcente se v WG transkripciji po navadi označuje s številkami 1, 2, 3, in 4.
| WG | pinyin |
|---|---|
| ma1 | mā |
| ma² | má |
| ma³ | mǎ |
| ma4 | mà |