Tajvan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
中華民國
Jhonghuá Mínguó
Republika Kitajska
Zastava Tajvana Državni grb  Tajvana
HimnaHimna republike Kitajske
Lega Tajvana
Glavno mesto
(in največje mesto)
Tajpej [1]
25°02′N, 121°38′E
Uradni jeziki standardna mandarinščina
Demonim Tajvanec ali Kitajec
Upravljanje polpredsedniški sistem
 -  predsednik Ma Ying-jeou
 -  podpredsednik Wu Den-yih
 -  premier Jiang Yi-huah
Ustanovitev kitajska revolucija 
 -  začetek revolucije: 10. oktober 1911 
 -  ustanovitev republike: 1. januar 1912 
Površina
 -  skupaj: 36.188 km² (136.
 -  voda (%): 10.34
Prebivalstvo
 -  ocena 2007: 22,911,292[2] (47.a)
 -  gostota: 633.12/km² (14.a)
BDP (PKM) ocena 2007
 -  skupaj: $695.388 milijard (19.)
 -  na prebivalca: $30,126 (28.)
BDP (nominalno) ocena 2007
 -  skupaj: $383,307 milijard (24.)
 -  na prebivalca: $16,274 (36.)
HDI (2005) Rast 0.932  (high) (23.[3])
Valuta Novi tajvanski dolar (NT$) (TWD)
Časovni pas CST (UTC+8)
Vrhnja domena (TLD) .tw
Klicna koda +886
a Položaj glede na ocene iz leta 2006.

Tajvan[4] uradno: Republika Kitajska; tradicionalno kitajsko: 中華民國, poenostavljeno kitajsko: 中华民国; v Pinjin zapisu: Zhōnghuá Mínguó, v Tongjong pinjinu: JhongHuá MínGuó, je otoška država ob vzhodni obali Azije, ob Tajvanski ožini.

Geografija in uprava[uredi | uredi kodo]

Država je de facto nastala leta 1949, ko so se po zmagi revolucije na Kitajskem privrženci generala Čangkajška umaknili pred komunisti na otok Tajvan. Država Tajvan ni splošno mednarodno priznana. Do sedaj jo je priznalo 23 držav. Mednarodno priznanje ovira predvsem nerazrešen politični status ozemlja.

Tajvan trenutno nadzoruje otoke Tajvan, Penghu in več otokov v Fudžijanu, namreč otoke Quemoy in Matsu. Do leta 1991 je razglašal tudi suverenost nad celinsko Kitajsko, ki pa je od leta 1949 ni več nadzoroval.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Tajvan je kitajska dinastija Čing prepustila Japonskemu imperiju po prvi kitajsko-japonski vojni leta 1895. Ponovno je prešel pod kitajsko upravo ob koncu druge svetovne vojne.

Štiri leta kasneje se je po porazu proti Komunistični partiji Kitajske v kitajski državljanski vojni vlada Republike Kitajske umaknila na Tajvan in ga razglasila za svoj začasni sedež. Republika Kitajska ni splošno mednarodno priznana in otok si lasti tudi leta 1949 ustanovljena Ljudska republika Kitajska, ki se razglaša za pravnega naslednika Republike Kitajske.[5]

Sklici in reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Interior minister reaffirms Taipei is ROC’s capital (5.12.2013). Taipei Times. 2013. Pridobljeno dne 2016-01-16. 
  2. ^ CIA - The World Factbook -- Taiwan
  3. ^ Zaradi političnega položaja Tajvana (Republike Kitajske) OZN ni izračunal HDI za Tajvan. Tajvanska vlada je izračunala, da je HDI Tajvana za leto 2004 0.932; po tem izračunu bi se Tajvan uvrstil na 23. mesto v svetu, tako kot Izrael國情統計通報
  4. ^ Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije (2001). Seznam tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku. Geodetska uprava Republike Slovenije. str. 12. 
  5. ^ "The One-China Principle and the Taiwan Issue" (v angleščini). Urad za tajvanske zadeve in informacijski urad državnega sveta Ljudske republike Kitajske. 21.2.2000. Pridobljeno dne 11.5.2011. 


Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]