Tajvan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Republika Kitajska
中華民國
Jhonghuá Mínguó
Zastava Tajvana Državni grb Tajvana
HimnaHimna republike Kitajske
Lega Tajvana
Glavno mestoTajpej [1]
25°02′N, 121°38′E
Največje mesto Novi Tajpej
Uradni jeziki noben (de iure)
standardna mandarinščina (de facto)
Uradna pisava kitajska tradicionalna pisava
Demonim Tájvanec, Tájvanka
Upravljanje polpredsedniški sistem
 -  Predsednik Caj Ingven
 -  Podpredsednik Čen Čiendžen
 -  premier Su Cengčang
Ustanovitev kitajska revolucija 
 -  začetek revolucije: 10. oktober 1911 
 -  ustanovitev republike: 1. januar 1912 
Površina
 -  skupaj: 36.188 km² (136.
 -  voda (%): 10.34
Prebivalstvo
 -  ocena 2007: 22,911,292[2] (47.a)
 -  gostota: 633.12/km² (14.a)
BDP (PKM) ocena 2022
 -  skupaj: $1,605 bilijona (19.)
 -  na prebivalca: $68,730 (13.)
BDP (nominalno) ocena 2022
 -  skupaj: $841,209 milijard (21.)
 -  na prebivalca: $36,051 (31.)
HDI (2019) Rast 0.932  (very high) (23.[3])
Valuta Novi tajvanski dolar (NT$) (TWD)
Časovni pas CST (UTC+8)
Vrhnja domena (TLD) .tw
Klicna koda +886
a Položaj glede na ocene iz leta 2006.

Tajvan[4] (uradno Republika Kitajska; tradicionalno kitajsko: 中華民國, poenostavljeno kitajsko: 中华民国; v zapisu pinjin: Zhōnghuá Mínguó, v Tongjong pinjinu: JhongHuá MínGuó) je otoška država ob vzhodni obali Azije, ob Tajvanski ožini.

Geografija in uprava[uredi | uredi kodo]

Država je de facto nastala leta 1949, ko so se po zmagi revolucije na Kitajskem privrženci generala Čangkajška umaknili pred komunisti na otok Tajvan. Država Tajvan ni splošno mednarodno priznana. Do sedaj jo je priznalo 15 držav. Mednarodno priznanje ovira predvsem nerazrešen politični status ozemlja.

Tajvan trenutno nadzoruje otoke Tajvan, Penghu in več otokov v Fudžijanu, namreč otoke Quemoy in Matsu. Do leta 1991 je razglašal tudi suverenost nad celinsko Kitajsko, ki pa je od leta 1949 ni več nadzoroval.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Tajvan je kitajska dinastija Čing prepustila Japonskemu imperiju po prvi kitajsko-japonski vojni leta 1895. Ponovno je prešel pod kitajsko upravo ob koncu druge svetovne vojne.

Štiri leta kasneje se je po porazu proti Komunistični partiji Kitajske v kitajski državljanski vojni vlada Republike Kitajske umaknila na Tajvan in ga razglasila za svoj začasni sedež. Republika Kitajska ni splošno mednarodno priznana in otok si lasti tudi leta 1949 ustanovljena Ljudska republika Kitajska, ki se razglaša za pravnega naslednika Republike Kitajske.[5]

Politika[uredi | uredi kodo]

Mednarodno stanje[uredi | uredi kodo]

Republiko Kitajsko trenutno priznava 14 držav (2022):

  1. Zastava Belizeja Belize (1989)
  2. Zastava Gvatemala Gvatemala (1960)
  3. Zastava Haitija Haiti (1956)
  4. Honduras Honduras (1965)
  5. Zastava Marshallovi otoki Marshallovi otoki (1998)
  6. Zastava Nauru Nauru (1980–2002, 2005)
  7. Zastava Palau Palav (1999)
  8. Zastava Paragvaja Paragvaj (1957)
  9. Zastava Svetega Krištofa in Nevisa Sveti Krištof in Nevis (1983)
  10. Zastava države Sveti Vincencij in Grenadine Sveti Vincencij in Grenadine (1981)
  11. Zastava Svete Lucije Sveta Lucija (1984–1997, 2007)
  12. Zastava Vatikana Vatikan (1942)
  13. Zastava Esvatinija Esvatini (1968)
  14. Zastava Tuvalu Tuvalu (1979)

Sklici in reference[uredi | uredi kodo]

  1. "Interior minister reaffirms Taipei is ROC's capital". No. 5.12.2013. Taipei Times. 2013. Pridobljeno dne 2016-01-16. |first1= manjka |last1= (pomoč); Navedi magazine zahteva |magazine= (pomoč) od dne oktober 2022[slepa povezava]
  2. "CIA - The World Factbook -- Taiwan". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2010-12-29. Pridobljeno dne 2008-11-29.
  3. Zaradi političnega položaja Tajvana (Republike Kitajske) OZN ni izračunal HDI za Tajvan. Tajvanska vlada je izračunala, da je HDI Tajvana za leto 2004 0.932; po tem izračunu bi se Tajvan uvrstil na 23. mesto v svetu, tako kot Izrael國情統計通報
  4. Seznam tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku (PDF). Geodetska uprava Republike Slovenije. 2001. str. 12.
  5. "The One-China Principle and the Taiwan Issue" (angleščina). Urad za tajvanske zadeve in informacijski urad državnega sveta Ljudske republike Kitajske. 21.2.2000. Pridobljeno dne 11.5.2011.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]