Pojdi na vsebino

Tajvan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Republika Kitajska
中華民國
Jhonghuá Mínguó
Zastava Tajvana
Zastava
Državni grb Tajvana
Državni grb
Himna: Himna republike Kitajske
Lega Tajvana
Glavno mestoTajpej [1]
25°02′N, 121°38′E
Največje mestoNovi Tajpej
Uradni jezikinoben (de iure)
standardna mandarinščina (de facto)
Uradna pisavakitajska tradicionalna pisava
Demonim(i)Tájvanec, Tájvanka
Vladapolpredsedniški sistem
• Predsednik
William Lai
• Podpredsednik
Hsiao Bi-khim
• premier
Cho Jung-tai
Ustanovitev 
10. oktober 1911
• ustanovitev republike
1. januar 1912
Površina
• skupaj
36.188 km2 (136.)
• voda (%)
10.34
Prebivalstvo
• ocena 2007
22,911,292[2] (47.a)
• gostota
633.12/km2 (14.a)
BDP (ocena 2022)
• skupaj (nominal.)
$841,209 milijard (21.)
• skupaj (PKM)
$1,605 bilijona (19.)
• na preb. (nominal.)
$36,051 (31.)
• na preb. (PKM)
$68,730 (13.)
HDI (2019)Rast 0.932 
 · 23.[3]
ValutaNovi tajvanski dolar (NT$) (TWD)
Časovni pasUTC +8 (CST)
Format datumayyyy-mm-dd
or yyyy年m月d日
(CE; CE+2697)
Stran vožnjedesna
Klicna koda886
Internetna domena.tw
a Položaj glede na ocene iz leta 2006.

Tajvan[4] (uradno Republika Kitajska; tradicionalno kitajsko: 中華民國; poenostavljeno kitajsko: 中华民国; Hanyu Pinyin: Zhōnghuá Mínguó; Tongyong pinjin: JhongHuá MínGuó) je otoška država ob vzhodni obali Azije, ob Tajvanski ožini.

Geografija in uprava[uredi | uredi kodo]

Država je de facto nastala leta 1949, ko so se po zmagi revolucije na Kitajskem privrženci generala Čangkajška umaknili pred komunisti na otok Tajvan. Država Tajvan ni splošno mednarodno priznana. Do sedaj jo je priznalo 15 držav. Mednarodno priznanje ovira predvsem nerazrešen politični status ozemlja.

Tajvan trenutno nadzoruje otoke Tajvan, Penghu in več otokov v Fudžijanu, namreč otoke Quemoy in Matsu. Do leta 1991 je razglašal tudi suverenost nad celinsko Kitajsko, ki pa je od leta 1949 ni več nadzoroval.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Tajvan je kitajska dinastija Čing prepustila Japonskemu imperiju po prvi kitajsko-japonski vojni leta 1895. Ponovno je prešel pod kitajsko upravo ob koncu druge svetovne vojne.

Štiri leta kasneje se je po porazu proti Komunistični partiji Kitajske v kitajski državljanski vojni vlada Republike Kitajske umaknila na Tajvan in ga razglasila za svoj začasni sedež. Republika Kitajska ni splošno mednarodno priznana in otok si lasti tudi leta 1949 ustanovljena Ljudska republika Kitajska, ki se razglaša za pravnega naslednika Republike Kitajske.[5]

Politika[uredi | uredi kodo]

Mednarodno stanje[uredi | uredi kodo]

Republiko Kitajsko trenutno priznava 13 držav (2023):

  1. Zastava Belizeja Belize (1989)
  2. Zastava Gvatemala Gvatemala (1960)
  3. Zastava Haitija Haiti (1956)
  4. Zastava Marshallovi otoki Marshallovi otoki (1998)
  5. Zastava Palau Palav (1999)
  6. Zastava Paragvaja Paragvaj (1957)
  7. Zastava Svetega Krištofa in Nevisa Sveti Krištof in Nevis (1983)
  8. Zastava države Sveti Vincencij in Grenadine Sveti Vincencij in Grenadine (1981)
  9. Zastava Svete Lucije Sveta Lucija (1984–1997, 2007)
  10. Zastava Vatikana Vatikan (1942)
  11.  Esvatini (1968)
  12. Zastava Tuvalu Tuvalu (1979)

Honduras je leta 2023 prekinil vezi s Tajvanom v korist Kitajske.[6]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Interior minister reaffirms Taipei is ROC's capital«. Št. 5.12.2013. Taipei Times. 2013. Pridobljeno 16. januarja 2016. {{navedi revijo}}: Sklic magazine potrebuje|magazine= (pomoč); |first1= missing |last1= (pomoč)[mrtva povezava]
  2. »CIA - The World Factbook -- Taiwan«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. decembra 2010. Pridobljeno 29. novembra 2008.
  3. Zaradi političnega položaja Tajvana (Republike Kitajske) OZN ni izračunal HDI za Tajvan. Tajvanska vlada je izračunala, da je HDI Tajvana za leto 2004 0.932; po tem izračunu bi se Tajvan uvrstil na 23. mesto v svetu, tako kot Izrael國情統計通報
  4. Seznam tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku (PDF). Geodetska uprava Republike Slovenije. 2001. str. 12.
  5. »The One-China Principle and the Taiwan Issue« (v angleščini). Urad za tajvanske zadeve in informacijski urad državnega sveta Ljudske republike Kitajske. 21. februar 2000. Pridobljeno 11. maja 2011.
  6. »Honduras snaps ties with Taiwan in favour of China: Which countries recognise Taiwan currently?«. 28. marec 2023.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]