Kitajščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kitajščina
汉语/漢語 ali 中文
Hànyǔ ali Zhōngwén
Hanyu trad simp.svg
Hànyǔ (Chinese) zapisano v tradicionalni in v poenostavljeni kitajski pisavi
Materni jezik Kitajska, Tajvan, Singapur, Hong Kong, Macao, Malezija, ZDA, Kanada, Indonezija, Vietnam in druga območja z večjimi skupnostmi čezmorskih Kitajcev
Število maternih govorcev neznano (1,2 bilijona navedeno 1984–2000)[1]
Jezikovna družina
sinotibetanski
Standardne oblike
Narečja
wu (vklj. šanghajščina)
min (vklj. Amoy, tajvanščina)
yue (vklj. kantonščina, Taishanese)
Pisava kitajska pisava, zhuyin fuhao, pinyin, Xiao'erjing
Uradni status
Uradni jezik

Zastava Ljudske republike Kitajske Kitajska

Zastava Hong Konga Hong Kong
Zastava Macaa Macao

Zastava Republike Kitajske Tajvan
Zastava Singapura Singapur
Zastava Mjanmara Wa State, Burma

Zastava Združenih narodov Združeni narodi
Priznani manjšinski jezik

Zastava Kanade Kanada
Zastava Malezije Malezija

Flag of the United States ZDA
Regulator Zastava Ljudske republike Kitajske National Commission on Language and Script Work[2]
Zastava Republike Kitajske National Languages Committee
Zastava Singapura Promote Mandarin Council/Speak Mandarin Campaign[3]
Zastava Malezije Chinese Language Standardisation Council
Jezikovne kode
ISO 639-1 zh
ISO 639-2 chi (B)
zho (T)
ISO 639-3 zhovključene kode
Posamezne kode:
cdo – Min Dong
cjy – Jinyu
cmn – mandarinščina
cpx – Pu Xian
czh – Huizhou
czo – Min Zhong
gan – Gan
hak – Hakka
hsn – Xiang
mnp – Min Bei
nan – Min Nan
wuu – Wu
yue – Yue
och – stara kitajščina
ltc – Pozna srednja kitajščina
lzh – klasična kitajščina
Linguasphere 79-AAA
New-Map-Sinophone World.PNG
Zemljevid kitajsko govorečih področij sveta.

Information:      Države kjer je kitajščina primarni, administrativni ali nacionalni jezik      Države z več kot 5.000.000 govorcev kitajščine      Države z več kot 1.000.000 govorcev kitajščine      Države z več kot 500.000 govorcev kitajščine      Države z več kot 100.000 govorcev kitajščine

     Večja kitajsko govoreča naselja
Ta članek vsebuje IPA sistem zapisa glasov v črkovni obliki. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Kitajščina (kitajsko 汉语(漢語), pinjin Hànyǔ; 华语(華語), Huáyǔ; oz. 中文, Zhōngwén) je jezik oz. jezikovna družina, ki je del sinotibetanskih jezikov.

Zaradi števila govorcev kitajščina (kot enotni jezik) velja za najbolj razširjen materni jezik po številu govorcev, saj ga govori več kot 1,3 milijarde ljudi, kar je več kot petina celotnega prebivalstva Zemlje.

Sam jezik oz. jezikovna družina se nadalje deli na 6 do 12 narečij oz. jezikov, med katerimi so najbolj razširjene: mandarinščina (okoli 800 milijonov), wu (okoli 90 milijonov) in kantonščina (okoli 80 milijonov govorcev).

Značilnosti jezika[uredi | uredi kodo]

Kitajščina je izrazito zlogovni jezik. Tipična kitajska beseda je enozložna in nepregibna (tj. se ne sklanja niti ne sprega). Večzložne besede so sestavljene iz enozložnic, npr.:

自来水笔 zilaishui bi = nalivnik (dobesedno: sama-pride-tekočina pisalo).

Kitajski zlog ima zelo natančno določeno zgradbo:

  • zlog se začne s soglasnikom (v nekaterih primerih lahko začetni soglasnik tudi manjka)
  • zlog se konča s samoglasnikom, diftongom (dvojnim samoglasnikom) ali triftongom (trojnim samoglasnikom), lahko pa sledi še končni n ali ng
  • poleg tega obstaja še poseben zloga er (oziroma tudi ar)

Ker so kitajske besede nepregibne, je vrstni red besed v stavku tisti, ki odloča o pomenu. Praviloma je na začetku stavka osebek, sledi povedek in na koncu je predmet, npr.:

我喝茶。 Wo he cha. = Jaz pijem čaj.

Pri navajanju oseb je vedno na prvem mestu priimek, nato pa ime ali naziv:

毛泽东 Mao Zedong = oseba s priimkom Mao in imenom Zedong

毛同志 Mao tongzhi = tovariš Mao (dobesedno: Mao tovariš)

Osebni zaimki[uredi | uredi kodo]

  • = jaz
    • mandarinsko: wǒ /uɔ˨˩˦/
    • kantonsko: ngo5 /ŋɔː˩˧/
  • = ti
    • mandarinsko: nǐ /ni˨˩˦/
    • kantonsko: nei5 /nei˩˧/
  • = on
    • mandarinsko: tā /tʰa˥/
    • kantonsko: taa1 /tʰaː˥/
  • = ona
    • mandarinsko: tā /tʰa˥/
    • kantonsko: taa1 /tʰaː˥/

Vljudnostna oblika: nin = vi (vikanje)

Množino tvorimo s končnico men:

我们 women = mi, 你们 nimen =vi, 他们 tamen = oni, 她们 tamen =one

Poudariti velja, da končnica men pomeni množino samo pri zaimkih. Pri samostalnikih je treba število razbrati iz konteksta, npr.:

我是学生。 Wo shi xuesheng. =Jaz sem učenec.

我们是学生。 Women shi xuesheng. =Mi smo učenci.

Vprašalnice[uredi | uredi kodo]

Najpomembnejša vprašalna zaimka sta: shui =kdo in 什么 shenme = kaj. Po celotnem stavku se vprašamo z vprašalnico ma =ali. Vprašalnice ne spremenijo vrstnega reda besed v stavku:

这是什么? Zhe shi shenme? = Kaj je to? (dobesedno: To je kaj?)

这是铅笔。 Zhe shi qianbi. = To je svinčnik.

你喝茶。 Ni he cha. = Ti piješ čaj.

谁喝茶? Shui he cha? = Kdo pije čaj?

你喝什么? Ni he shenme? = Kaj piješ? (dobesdno: Ti piješ kaj?)

你喝茶吗? Ni he cha ma? = Ali piješ čaj? (dobesedno: Ti piješ čaj ali?)

Svojilni zaimki[uredi | uredi kodo]

Svojilne zaimke tvorimo s končnico de:

我的 wode = moj, 你的 nide = tvoj, 他的 tade = njegov, 她的 tade = njen

谁的 shuide = čigav

Zgled:

这是谁的书? Zhe shi shuide shu? = Čigava knjiga je to? (dobesedno: To je čigava knjiga?)

这是我的书。 Zhe shi wode shu. = To je moja knjiga.

Vsakdanji izrazi[uredi | uredi kodo]

你好! Ni hao! = Dober dan. (dobesedno: Tebi dobro.)

再见!Zai jian! = Nasvidenje.

新年好! Xin nian hao! = Srečno novo leto. (dobesedno: Novo leto dobro.)

谢谢! Xiexie! = Hvala.

Tujke[uredi | uredi kodo]

V novejšem času je kitajščina sprejela tudi nekaj tujih besed. Pri tem Kitajci tujo besedo najprej razdelijo na zloge, potem pa za vsak zlog poskušajo najti kitajsko besedo s čim podobnejšo izgovorjavo. Na enak način obravnavajo tudi tuja osebna in krajevna imena.

Zgledi:

咖啡 ka fei = kava

斯洛文尼亚 Si luo wen ni ya = Slovenija

斯洛伐克 Si luo fa ke = Slovaška

亚内兹·扬沙 Ya nei si Yang sha= Janez Janša

Za lažjo razumljivost Kitajci pogosto dodajajo še kakšen zlog, ki dodatno opisuje pomen besede, npr.

芭蕾舞 ba lei wu = balet (prva dva simbola posnemata francosko izgovorjavo ba-lei, zlog wu pa je kitajski izraz za ples)

德国 De guo = Nemčija (zlog De izhaja iz originalnega imena Deutschland, zlog guo pa je kitajski izraz za državo)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Kitajščina reference at Ethnologue (16. izd., 2009)
  2. ^ china-language.gov.cn (v kitajščini)
  3. ^ "Speak Mandarin Campaign". Pridobljeno dne 2011-08-09. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]