Latinska Amerika

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Latinskoameriške države (temno zeleno)

Latinska Amerika je ozemlje, ki zavzema večji del obeh Amerik, saj zajema vse panameriške države, razen Združenih držav Amerike in Kanade.

Ime je dobila po dejstvu, da so bili kolonizatorji tega področja Latinci; tj. Španci, Portugalci in Francozi, kar je vidno v jeziku in običajih.

Če vzamemo za temelj Latinske Amerike latinsko poreklo, lahko rečemo, da se danes meja Latinske Amerike širi vse bolj proti severu, saj se v južne zvezne države vse več naseljujejo (ilegalni) priseljenci iz Mehike, Srednje Amerike,...[navedi vir]

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

V Mehiki na namakalnih poljih gojijo koruzo (Mehika je domovina koruze), fižol, bombaž in tobak. Tropski pridelki kot so banane, kokos, kava in kakav pa prihajajo predvsem s plantaž ob Mehiškem zalivu. Včasih so v Mehiki kopali predvsem zlato, danes pa prevladuje črpanje nafte. Vse pomembnejša dejavnost v Mehiki postaja turizem.

V Medmorski Ameriki se ukvarjajo z monokulturnim poljedelstvom. Pridelujejo sladkorni trs, banane, ananas, kokos, tobak in kavo. Na Karibskih otokih pa na plantažah pridelajo tropsko sadje (bananovci, kokosove palme), tropske začimbe (muškatni orešek, vanilija, poper, ingver) in sladila (sladkorni trs, kakavovec).

Delitev[uredi | uredi kodo]

4 običajne regije Latinske Amerike: Severna, Centralna, Karibska in Južna Amerika
Jezikovni zemljevid Latinske Amerike. Španščina v zeleni, portugalščina oranžni, in francoščina v modri barvi.

Latinsko Ameriko običajno delimo na osnovi geografije, politike, demografije in kulture. Če jo določimo kot vso Ameriko pod Združenimi državami Amerike, so osnovne regije Severna Amerika, Centralna Amerika, Karibi in Južna Amerika;[1] zadnja vsebuje nadaljnje delitve kot npr. Južni rog, Gvajana in Andske države. Na osnovi jezika jo lahko razdelimo na špansko govoreči del (hispanski), portugalsko govoreči del in včasih tudi francosko govoreči del.

Zastava Grb Name Površina države
(km²)
Prebivalstvo 2013
Gostota preb.
(na km²)
Glavno mesto Uradno ime v lokalnem jeziku
Argentina Coat of arms of Argentina.svg Argentina 2,780,400 41,660,417 14.4 Buenos Aires Argentina
Bolivija Coat of arms of Bolivia.svg Bolivija 1,098,581 10,461,053 9 Sucre Bolivia
Brazilija Coat of arms of Brazil.svg Brazilija 8,515,767 201,032,714 23.6 Brasília Brasil
Čile Coat of arms of Chile.svg Čile 756,096 17,556,815 23 Santiago Chile
Kolumbija Coat of arms of Colombia.svg Kolumbija 1,141,748 47,387,109 41.5 Bogotá Colombia
Kostarika Coat of arms of Costa Rica.svg Kostarika 51,100 4,667,096 91.3 San José Costa Rica
Kuba Coat of Arms of Cuba.svg Kuba 109,884 11,061,886 100.6 Havana Cuba
Dominikanska republika Coat of arms of the Dominican Republic.svg Dominikanska republika 48,442 10,219,630 210.9 Santo Domingo República Dominicana
Ekvador Coat of arms of Ecuador.svg Ekvador 283,560 15,439,429 54.4 Quito Ecuador
Salvador Coat of arms of El Salvador.svg Salvador 21,040 6,108,590 290.3 San Salvador El Salvador
Gvatemala Coat of arms of Guatemala.svg Gvatemala 108,889 15,438,384 129 Guatemala City Guatemala
Haiti Coat of arms of Haiti.svg Haiti 27,750 9,893,934 356.5 Port-au-Prince Haïti
Honduras Coat of arms of Honduras.svg Honduras 112,492 8,555,072 76 Tegucigalpa Honduras
Mehika Coat of arms of Mexico.svg Mehika 1,972,550 118,395,054 57 Mexico City México
Nikaragva Coat of arms of Nicaragua.svg Nikaragva 130,375 5,788,531 44.3 Managua Nicaragua
Panama Coat of Arms of Panama.svg Panama 75,517 3,661,868 54.2 Panama City Panamá
Paragvaj Coat of arms of Paraguay.svg Paragvaj 406,752 6,800,284 14.2 Asunción Paraguay
Peru Escudo nacional del Perú.svg Peru 1,285,216 30,475,144 23 Lima Perú
Portoriko Coat of arms of the Commonwealth of Puerto Rico.svg Puerto Rico* 9,104 3,615,086 397 San Juan Puerto Rico
Urugvaj Coat of arms of Uruguay.svg Uruguay 176,215 3,324,460 18.87 Montevideo Urugvaj
Venezuela Coat of arms of Venezuela.svg Venezuela 916,445 31,648,930 31.59 Caracas Venezuela
Skupaj: 20,027,923 603,191,486 30.1

*: ni samostojna država

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. María Alejandra Acosta García; Sheridan González; Ma. de Lourdes Romero; Luis Reza; Araceli Salinas (2011). CONALITEG (ur.). Geografía, Quinto Grado (Geography, Fifth Grade) (2 izd.). Mexico City: Secretaría de Educación Pública (Secretariat of Public Education). str. 75–83.