Latinska Amerika

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Latinskoameriške države (temno zeleno)

Latinska Amerika je ozemlje, ki zavzema večji del obeh Amerik, saj zajema vse panameriške države, razen Združenih držav Amerike in Kanade.

Ime je dobila po dejstvu, da so bili kolonizatorji tega področja Latinci; tj. Španci, Portugalci in Francozi, kar je vidno v jeziku in običajih.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

V Mehiki na namakalnih poljih gojijo koruzo (Mehika je domovina koruze), fižol, bombaž in tobak. Tropski pridelki kot so banane, kokos, kava in kakav pa prihajajo predvsem s plantaž ob Mehiškem zalivu. Včasih so v Mehiki kopali predvsem zlato, danes pa prevladuje črpanje nafte. Vse pomembnejša dejavnost v Mehiki postaja turizem.

V Medmorski Ameriki se ukvarjajo z monokulturnim poljedelstvom. Pridelujejo sladkorni trs, banane, ananas, kokos, tobak in kavo. Na Karibskih otokih pa na plantažah pridelajo tropsko sadje (bananovci, kokosove palme), tropske začimbe (muškatni orešek, vanilija, poper, ingver) in sladila (sladkorni trs, kakavovec).

Delitev[uredi | uredi kodo]

4 običajne regije Latinske Amerike: Severna, Centralna, Karibska in Južna Amerika
Jezikovni zemljevid Latinske Amerike. Španščina v zeleni, portugalščina oranžni, in francoščina v modri barvi.

Latinsko Ameriko običajno delimo na osnovi geografije, politike, demografije in kulture. Če jo določimo kot vso Ameriko pod Združenimi državami Amerike, so osnovne regije Severna Amerika, Centralna Amerika, Karibi in Južna Amerika;[1] zadnja vsebuje nadaljnje delitve kot npr. Južni rog, Gvajana in Andske države. Na osnovi jezika jo lahko razdelimo na špansko govoreči del (hispanski), portugalsko govoreči del in včasih tudi francosko govoreči del.

Zastava Grb Name Površina države
(km²)
Prebivalstvo 2013
Gostota preb.
(na km²)
Glavno mesto Uradno ime v lokalnem jeziku
Argentina Argentina 2,780,400 41,660,417 14.4 Buenos Aires Argentina
Bolivija Bolivija 1,098,581 10,461,053 9 Sucre Bolivia
Brazilija Brazilija 8,515,767 201,032,714 23.6 Brasília Brasil
Čile Čile 756,096 17,556,815 23 Santiago Chile
Kolumbija Kolumbija 1,141,748 47,387,109 41.5 Bogotá Colombia
Kostarika Kostarika 51,100 4,667,096 91.3 San José Costa Rica
Kuba Kuba 109,884 11,061,886 100.6 Havana Cuba
Dominikanska republika Dominikanska republika 48,442 10,219,630 210.9 Santo Domingo República Dominicana
Ekvador Ekvador 283,560 15,439,429 54.4 Quito Ecuador
Salvador Salvador 21,040 6,108,590 290.3 San Salvador El Salvador
Gvatemala Gvatemala 108,889 15,438,384 129 Guatemala City Guatemala
Haiti Haiti 27,750 9,893,934 356.5 Port-au-Prince Haïti
Honduras Honduras 112,492 8,555,072 76 Tegucigalpa Honduras
Mehika Mehika 1,972,550 118,395,054 57 Mexico City México
Nikaragva Nikaragva 130,375 5,788,531 44.3 Managua Nicaragua
Panama Panama 75,517 3,661,868 54.2 Panama City Panamá
Paragvaj Paragvaj 406,752 6,800,284 14.2 Asunción Paraguay
Peru Peru 1,285,216 30,475,144 23 Lima Perú
Portoriko Puerto Rico* 9,104 3,615,086 397 San Juan Puerto Rico
Urugvaj Uruguay 176,215 3,324,460 18.87 Montevideo Urugvaj
Venezuela Venezuela 916,445 31,648,930 31.59 Caracas Venezuela
Skupaj: 20,027,923 603,191,486 30.1

*: ni samostojna država

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. María Alejandra Acosta García; Sheridan González; Ma. de Lourdes Romero; Luis Reza; Araceli Salinas (2011). CONALITEG (ur.). Geografía, Quinto Grado (Geography, Fifth Grade) (2 izd.). Mexico City: Secretaría de Educación Pública (Secretariat of Public Education). str. 75–83.