Dominikanska republika

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
República Dominicana
Dominikanska republika
Zastava Dominikanska republika
Zastava Dominikanske republike
Grb Dominikanska republika
Grb
Geslo: Dios, patria, libertad
špansko: »Bog, država, svoboda«
Himna: Quisqueyanos valientes
(Hrabri Quisqueyanci)
Lega Dominikanske republike v svetu
Lega Dominikanske republike v svetu
Glavno mestoSanto Domingo
Uradni jezikišpanščina
Etnične skupine
73% kreolci, 16% belci, 11% črnci
Demonim(i)Dominikanec
Voditelji
Luis Abinader
Raquel Peña
Osamosvojitev
• od Španije
1. decembra 1821
• od Haitija
27. februarja 1844
• od Španije
16. avgusta 1865
Površina
• skupaj
48,442 km2 (130.)
• voda (%)
0,7[1]
Prebivalstvo
• popis 2010
9,378,818
• gostota
193.6/km2 (60.)
BDP (PKM)ocena 2011 
• skupaj
93,383 milijarde USD
• na prebivalca
9,286 USD
BDP (nominalno)ocena 2011
• skupaj
56,700 milijarde USD
• na prebivalca
5,638 USD
Gini (2005)49,9
visok
HDI (2010)Upad 0,663[2]
 · 88.
ValutaPeso (DOP)
Časovni pasUTC -4
Stran vožnjedesni
Klicna koda1-809, +1-829, +1-849
Internetni TLD.do

Dominikanska republika je otoška predstavniška demokratična država s pretežno špansko govorečim prebivalstvom na vzhodnem delu karibskega otoka Hispaniola. K njej spadajo tudi trije manjši obalni otoki Beata, Saona in Catalina. Na zahodu meji s Haitijem.

Dominikanske republike ne smemo zamenjevati z drugo manjšo karibsko državo Dominiko.

Izvor imena[uredi | uredi kodo]

Ime države izhaja iz imena prestolnice države, mesta Santo Domingo, ki ga je njegov ustanovitelj, Bartolomej Kolumb, ob ustanovitvi dne 5. avgusta leta 1498 poimenoval La Nueva Isabela, Santo Domingo del Puerto de la Isla de la Española. Ime je Kolumb izbral zaradi enega od naslednjih (ali obeh) razlogov: latinski naziv za sveti dan nedeljo je Dominicus (sl. »Gospodov dan«), god sv. Dominika pa je 4. avgusta.

Prebivalcem Dominikanske republike pravimo Dominikánci, prebivalcem Dominike pa Dominičáni.

Upravna delitev[uredi | uredi kodo]

Glavna članka: Province Dominikanske republike in Seznam občin Dominikanske republike.

Dominikanska republika je razdeljena na 31 provinc. Prestolnica države, mesto Santo Domingo, se nahaja znotraj posebne province Distrito Nacional (sl. Narodno okrožje). Province nato delimo še na 156 občin (municipios; ed. municipio), ki so tako drugostopenjska upravna delitev državice.

Turizem[uredi | uredi kodo]

Dominikanska republika je s svojimi čudovitimi plažami, morjem in ljudmi zagotovo ena najbolj zaželenih destinacij na Karibih. Privablja zelo veliko število turistov, predvsem Evropejcev.

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Dominikanska republika leži v tropskem pasu, zato ima ekvatorialno vlažno podnebje. Zanj so značilne vse leto visoke temperature, ki se niti pozimi ne spustijo pod 20 stopinj Celzija. Ker leži ob toplem karibskem morju, ima tudi veliko padavin, ki so dokaj enakomerno razporejene skozi vse leto. Prsti so feralitne, kar pomeni, da imajo zaradi kemičnega preperevanja apnenca ali dolomita visoko vsebnost železovih in aluminijevih oksidov in imajo zaradi tega imajo značilno rdečo barvo. V osrčju države raste tropski deževni gozd, ki je zimzelen in raste v etažah, ki pa je zaradi pretiranega izsekavanja že precej izkrčen in mnoge ogrožene živali izgubljajo svoj življenjski prostor. Podrastja ni, saj je rastje pregosto in rastline pri tleh ne dobijo dovolj svetlobe za rast. precej pogoste pa so ovijalke. Ker pa je že precej oddaljena od ekvatorja, se pojavljajo že majhna nihanja med zimskimi in poletnimi temperaturami, padavine pa ostajajo iste zaradi maritimnega podnebja. Zaradi Coriolisove sile tu pihajo stalni pasatni vetrovi iz jugozagoda, ki poleti nad toplim morjem navlažijo in prinašajo dež. Od maja do oktobra se lahko pojavijo tudi tropski cikloni (tudi tajfuni/ willy-willy/orkani). Ko dosežejo kopno, začnejo hitro umirati in postanejo t. i. postropski ciklon, a vseeno se lahko pojavljajo udari močnih vetrov tudi do 250 km/h in segajo daleč v notranjost otoka. Nevarnosti tsunamijev je zelo majhna, saj leži daleč od vseh vročih točk, najbližji je srednje-atlantski hrbet.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ »CIA – The World Factbook – Dominican Republic«. Central Intelligence Agency (CIA). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. februarja 2016. Pridobljeno 4. junija 2007.
  2. ↑ »Human Development Report 2010« (PDF). United Nations. 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 21. novembra 2010. Pridobljeno 5. novembra 2010.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Poglejte si besedo dominikanska republika v Wikislovarju, prostem slovarju.
Vlada
Splošni podatki
Turizem
Socialne zadeve
Gastronomija
Glasba
Stub icon

Ta članek o geografiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Dominikanska_republika&oldid=6103000«