Demokracija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Demokracíja (grško δημοκρατíα (demokratía) iz δημος (demos - ljudstvo) in κρατειν (kratein - vladati) - »vladavina ljudstva«) je oblika vladavine, v kateri oblast, oziroma pravica vladati, izvira iz ljudstva. To lahko svojo pravico izvršuje neposredno; vendar so danes bolj uveljavljeni modeli predstavniške demokracije, v katerih ljudstvo izbere svoje politične predstavnike, ki jim podeli mandat vladanja za določeno časovno obdobje. Tako vzpostavljena oblast se znotraj demokratičnih oblik vladavine običajno deli na tri veje: zakonodajno, izvršilno in sodno. Te tri veje oblasti svojo funkcijo opravljajo v okviru danih pooblastil in po svoji vesti, državljani pa nad njimi vršijo nadzor in skrbijo, da oblast deluje v skladu z njihovimi individualnimi in družbenimi pričakovanji.

Ideja demokracije se je oblikovala v ti. Zlati dobi Aten (Solon, Platon, Aristotel) in je bila neposrednega tipa. V tovrstni obliki je cvetela tudi v zlati dobi Rimskega imperija, pred ponovno uvedbo monarhije, s strani Julija Cezarja. Ideja o demokraciji, kot jo poznamo danes, se je ponovno pojavila skoraj dve tisočletji kasneje v 18. stoletju, s pojavom liberalizma.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]