Atene

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Atene
Αθήνα
Athīna
Vzdevek: Atenino mesto ali zibelka demokracije
Atene is located in Grčija
Atene
Atene
Lega v Grčiji
Koordinati: 37°58′N 23°43′E / 37.967°N 23.717°E / 37.967; 23.717Koordinati: 37°58′N 23°43′E / 37.967°N 23.717°E / 37.967; 23.717
Država Grčija
Pokrajina Atika
Prefektura Atene
Ustanovljeno okoli 2000 pr. n. št.
Upravljanje
 • župan Giorgos Kaminis
Površina[1][2]
 • Urbano 412 km2
 • Metropolitansko obm. 2.928 km2
Nadmorska višina 70-338 m
Prebivalstvo (2011)
 • Urbano 3.074.160
 • Urbana gostota 7.462 preb./km2
 • Metropolitansko obm. 3.737.550
 • Metropolitanska gostota 1.276 preb./km2
Časovni pas EET (UTC+2)
 • Poletje (DST) +1 (UTC)
Poštne števike 10x xx, 11x xx, 120 xx
Omrežna skupina 21
Avtomobilska oznaka Yxx, Zxx, Ixx (brez ZAx in INx)
Spletna stran cityofathens.gr

Atene (starogrško Ἀθῆναι, Athēnai) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije. Leta 2011 je imelo mesto 655.780 prebivalcev. Mesto je znano predvsem po številnih zgradbah in drugih ostankih antične Grčije, ko so bile Atene močan polis in središče umetnosti, učenosti ter filozofije. Atene prevladujejo na območju Atike in spadajo med najstarejša mesta na svetu, saj zgodovinski zapisi o njem segajo okoli 3400 let v preteklost, najstarejši dokazani znaki človeške prisotnosti pa so iz 11. do 7. tisočletja pred našim štetjem. Antične Atene so sčasoma postale močna mestna država skupaj z razvojem pristanišča v sosednjem Pireju. Postale so središče umetnosti, učenja in filozofije, dom Platonovi akademiji in Aristotelovemu liceju in splošno priznane kot zibelka zahodne civilizacije in rojstni kraj demokracije, predvsem zaradi svojega vpliva na ostanek tedaj znane Evrope v 5. in 6. stoletju pred našim štetjem. Atene so danes svetovljanska metropola in središče gospodarskega, finančnega, industrijskega, političnega in kulturnega življenja Grčije. Leta 2012 so bile Atene 39. najpremožnejše mesto po kupni moči svojih prebivalcev in po raziskavi UBS na 77. mestu med najdražjimi mesti na svetu.[3]

Atene so znane kot svetovno pomembno središče zaradi svoje geostrateške lege in pomena na področju financ, trgovine, medijev, umetnosti, mednarodnih poslov, kulture, izobraževanja in turizma. Mesto spada med največja gospodarska središča jugovzhodne Evrope, saj ima obsežen finančni sektor in največje potniško pristanišče (Pirej) v Evropi, [4][5] tretje največje na svetu.[6] Leta 2011 je imelo mesto 664.046 prebivalcev (leta 2004 pa 796.442)[7] na svojem upravnem območju velikosti 39 km2 (15 sq mi).[8] Metropolitansko območje Aten (širše Atene in širši Pirej) je imelo leta 2012 3.074.160 prebivalcev [9] na območju 412 km2 (159 sq mi).[8]Po podatkih Eurostata iz 2004 spada širše mestno območje Aten (Larger Urban Zone - LUZ) na 7. mesto med LUZ Evropske unije in s 4.013.368 prebivalci na 5. mesto med glavnimi mesti EU. Atene so najjužnejše glavno mesto evropske kopnine.

Dediščina klasičnih časov je v mestu še vedno prisotna s starodavnimi spomeniki in umetninami, na prvem mestu je Partenon, ključna priča zahodne civilizacije. V mestu je videti tudi spomenike iz rimskih in bizantinskih časov, pa tudi nekaj spomenikov iz otomanskih časov. Atene so mesto z dvema UNESCO-vima spomenikoma, to sta Akropola in srednjeveški samostan Dafni. Značilnosti sodobnih časov po ustanovitvi neodvisne grške države v letu 1834 v današnji prestolnici so med drugim Grški parlament (19. stoletje) in Atenska trilogija, ki jo sestavljajo Državna knjižnica Grčije, Atenska univerza in Atenska akademija. Atene so bile gostitelj prvih sodobnih olimpijskih iger leta 1896, 108 let pozneje pa so ponovno gostile poletne olimpijske igre 2004.[10] V Atenah je Narodni arheološki muzej, v katerem je mogoče občudovati največjo zbirko predmetov iz grške antike na svetu, in tudi Novi muzej Akropole.

Izvor imena[uredi | uredi kodo]

Atena, boginja, zavetnica Aten; Narodni arheološki muzej Atene

V antični grščini so bile Atene množinski samostalnik Ἀθῆναι (Athēnai). V še starejši Homerjevi grščini je bilo ime najprej v ednini: Ἀθήνη (Athēnē)[11], potem pa je dobilo množinsko obliko tako kot Θῆβαι (Thēbai) in Μυκῆναι (Μukēnai). Koren besede verjetno ni grškega, temveč indoevropskega izvora, morda sloni na predgrški zasnovi iz Atike[12], kot je to pri imenu boginje Atene, večno povezane z mestom (([atiško Ἀθηνᾶ Athēnā, jonsko Ἀθήνη Athēnē in dorsko Ἀθάνα Athānā). V srednjem veku so začeli znova uporabljati edninsko obliko Ἀθήνα, vendar je zaradi konservativnosti pisnega jezika Ἀθῆναι, to je množinska oblika, ostala uradno ime mesta do sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je edninska oblika imena Ἀθήνα postala tudi uradna. V grščini mestu pravijo tudi "τὸ κλεινὸν ἄστυ", to je slavno mesto ali preprosteje "η πρωτεύουσα" (protevousa), 'prestolnica'.

Starodavni Atenčani so poznali mit o izvoru mestnega imena, ovekovečili so ga celo na zahodnem timpanonu Partenona. Boginja Atena in bog Pozejdon naj se ne bi vedno dobro razumela in sta se prepirala tudi o tem, kdo bo boter mesta. Ker se nista mogla dogovoriti, sta odločitev prepustila Kekropsu (tedanjemu kralju). Kralj se je iz mučnega položaja izvlekel tako, da je odločitev preložil na ljudstvo, ki pa je mislilo praktično in si je od bogov zaželelo darilo: ustanovitelj oziroma zaščitnik mesta naj postane tisti, ki bo mestu dal boljše darilo. Pozejdon je na akropoli udaril s trizobom po skali in iz nje je pritekla slana voda kot znak pomembnosti morja za mesto in njegove meščane. Atena pa je mestu darovala oljko kot znak svetlobe in luči, pa tudi posredno trgovanja (trgovanje z oljem). Ljudstvo se je odločilo za Ateno in ji kot zaščitnici mesta (Atene πολιάς) v čast zgradilo tempelj Erehtej.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Akropola z Odeonom Heroda Atika na levi

Najstarejša znana človeška prisotnost v Atenah je bila odkrita v jami skrilavca, datirana med 11. in 7. tisočletjem pred našim štetjem. Atene so neprekinjeno naseljene vsaj 7000 let. Do leta 1400 pred našim štetjem je naselje postalo pomembno središče mikenske civilizacije in Akropola velika mikenska trdnjava, katere ostanki so verjetno deli značilnega kiklopskega zidu. [13] V primerjavi z drugimi mikenskimi središči, kot sta Mikene in Pilos, ni znano, ali so bile Atene uničene okrog leta 1200 pred našim štetjem, to je dogodek, ki ga pogosto pripisujejo vpadu Dorcev, a Atenci vedno trdijo, da so bili "čisti" Jonci brez dorskih elementov. Tudi Atene so tako kot mnoge druge bronastodobne naselbine začele propadati približno 150 let pozneje.

Kip Tezeja. Po legendi je bil Tezej odgovoren za synoikismos ("skupno bivanje"), politično poenotenje Atike pod Atenami.

Grobovi iz železne dobe v Keramejku in drugod so pogosto bogati z najdbami, kar dokazuje, da so bile od 900 let pred našim štetjem dalje Atene eno vodilnih središč trgovine in blaginje v regiji. [14] K vodilnemu položaju Aten so verjetno pripomogli tudi osrednja lega v grškem svetu, njena varna trdnjava na Akropoli in dostop do morja, kar je bila naravno prednost pred celinskimi tekmeci, kot so bile Tebe in Šparta.

Delska zveza pod vodstvom Aten pred peloponeško vojno 431 pr. n. št.
Filopapov spomenik iz obdobja Rimljanov

V 6. stoletju pred našim štetjem so se razširili socialni nemiri, posledica so bile Solonove reforme. To je morda leta 508 pred našim štetjem utrlo pot Klejstenovi uvedbi demokracije. Atene so v tem času postale pomembna pomorska sila z veliko floto. Pomagale so pri uporu jonskih mest proti perzijskemu vladarju. V grško-perzijskih vojnah so Atene skupaj s Šparto vodile koalicijo grških držav, ki so sčasoma odbile Perzijce in jih premagale v bitki na Maratonskem polju 490 pred našim štetjem ter ključni bitki pri Salamini 480 pred našim štetjem. Toda to ni preprečilo, da Perzijci ne bi zajeli Aten in jih dvakrat uničili v enem letu po odporu v bitki pri Termopilah s Špartanci in drugimi Grki pod vodstvom kralja Leonidasa, potem ko sta Beocija in Atika padli pod Perzijci.

Naslednja desetletja so postala znana kot zlata doba atenske demokracije. V tem času so Atene postale vodilno mesto antične Grčije, s svojimi kulturnimi dosežki so Atene položile temelje zahodni civilizaciji. V tem času so v dramatiki prevladovali Ajshil, Sofokles in Evripid, zgodovinarja Herodot in Tukidid, zdravnik Hipokrat in filozof Sokrat. Atene je vodil Periklej, ki je spodbujal umetnost in pospešil demokracijo ter začel velikopotezen program gradenj stavb na Akropoli (vključno s Partenonom). Imperij je krepil z Atiško-delsko pomorsko zvezo. Prvotno naj bi kot združenje grških mestnih državic nadaljevala boj proti Perzijcem, a se je zveza kmalu spremenila v vlečni voz imperialnih želja Aten. Nastale napetosti so povzročile peloponeške vojne (431-404 pr. n. št.), v katerih je Atene premagala Šparta.

Sredi 4. stoletja pred našim štetjem je postalo severno grško kraljestvo Makedonija prevladujoče pri atenskih zadevah. Leta 338 pred našim štetjem je vojska Filipa II. premagala zavezništvo nekaterih grških mestnih državic, vključno Atene in Tebe v bitki pri Hajroneji, s čimer se dejansko konča atenska neodvisnost. Pozneje so pod Rimom Atene dobile status svobodnega mesta zaradi svojih zelo občudovanih šol. Rimski cesar Hadrijan je v 2. stoletju našega štetja zgradil knjižnico, telovadnico, akvadukt, ki se še vedno uporablja, nekaj templjev in svetišč, most in financiral dokončanje templja olimpskega Zevsa.

Do konca pozne antike je mesto slabelo, v drugi polovici srednjega bizantinskega obdobja v 9. do 10. stoletja našega štetja si je spet opomoglo in je bilo v času križarskih vojn sorazmerno uspešno zaradi trgovanja z Italijani. Po četrti križarski vojni je bila ustanovljena Atenska vojvodina. Leta 1458 je mesto osvojilo Osmansko cesarstvo in začelo se je dolgo obdobje upadanja.

Trg Omonoia v 1960-tih
Prihod kralja Ota v Atene, Peter von Hess, 1839

Po grški vojni za neodvisnost in vzpostavitvi grškega kraljestva so bile leta 1834 Atene izbrane za glavno mesto nove neodvisne grške države, predvsem zaradi zgodovinskih in sentimentalnih razlogov. Takrat je bilo mesto majhno, zgrajeno okoli vznožja Akropole. Prvi kralj Grčije, Otto I. Bavarski, je naročil arhitektoma Stamatiosu Kleanthisu in Eduardu Schaubertu, naj oblikujeta sodoben mestni načrt, primeren za glavno mesto države.

Prvi sodoben načrt mesta je sestavljal trikotnik, ki je bil določen z Akropolo, antičnim pokopališčem Keramejk in novo palačo bavarskega kralja (v kateri je zdaj grški parlament), tako da je poudaril povezavo med sodobnimi in antičnimi Atenami. Neoklasicizem, mednarodni slog te dobe, je bil arhitekturni slog, s katerim so bavarski, francoski in grški arhitekti, kot so Hansen, Klenze, Boulanger ali Kaftantzoglou, zasnovali prve pomembne javne zgradbe novega glavnega mesta. Leta 1896 so Atene gostile prve sodobne olimpijske igre. V dvajsetih so številni grški begunci, izgnani iz Male Azije po grško-turški vojni (1919-1922), povečali število prebivalcev Aten. Zlasti po drugi svetovni vojni ter od leta 1950 do 1960 je prebivalstvo mesta silovito naraslo in Atene so doživele postopno širitev.

Leta 1980 je bilo mesto očitno preobremenjeno zaradi smoga iz tovarn in vedno večjega števila avtomobilov, pa tudi pomanjkanja ustreznega prostora, kar je postalo največji izziv mesta. Mestni organi so leta 1990 sprejeli vrsto ukrepov proti onesnaževanju, precej so izboljšali infrastrukturo (vključno z avtocesto Atiki ODOS, širitvijo podzemne železnice v Atenah in novim mednarodnim letališčem), kar je precej ublažilo onesnaževanje in preoblikovalo Atene v veliko bolj funkcionalno mesto. Leta 2004 so v Atenah gostili poletne olimpijske igre leta 2004.

Pogled na Partenon
Pogled na Partenon

Geografija[uredi | uredi kodo]

Geologija[uredi | uredi kodo]

Pogled na goro Penteli, drugo najvišjo v okolici Aten
Gora Likabet

Atene ležijo v osrednji ravnini Atike, ki je pogosto imenovana Atenska ali Atiška kotlina (grško: Λεκανοπέδιο Αττικής). Porečje je omejeno s štirimi velikimi gorami: Egaleo na zahodu, Parnita na severu, Penteli na severovzhodu in Himet na vzhodu. Poleg gore Egaleo je Triazijska nižina, ki je podaljšek osrednjega višavja na zahodu. Saronski zaliv leži na jugozahodu. Gora Parnita je najvišja (1.413 m) in je bila razglašena za narodni park.

Potok Eridan, Keramejk

Atene so zgrajene okoli številnih gričev. Likabet, eden najvišjih v mestu, ponuja pogled na celotno Atiško kotlino. Geomorfologija Aten je ena najzapletenejših na svetu, saj njene gore povzročajo temperaturno inverzijo, ki je skupaj s težavami grške vlade pri nadzoru industrijskega onesnaževanja, odgovorna za onesnaženost zraka v mestu. [25 ] To vprašanje ni pereče le v Atenah; na primer Los Angeles in Ciudad de Mexico prav tako trpita zaradi podobnih težav inverzije zaradi geomorfologije.

Reke Kefiz, Ilis in potok Eridan so zgodovinske reke Aten.

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Atene imajo subtropsko sredozemsko podnebje (KÖPPEN CSA) in prejmejo ravno dovolj padavin, da se izognejo razvrstitvi BSH (polsušno podnebje) po KÖPPNU. Prevladujoča značilnost atenskega podnebja je menjavanje podaljšanih vročih in suhih poletij in milih zim z zmerno količino padavin. [31] Povprečno 414,1 mm letnih padavin se pojavlja predvsem od oktobra do aprila. Julij in avgust sta najbolj suha meseca, ko so nevihte redko, le enkrat ali dvakrat mesečno. Zime so mile in deževne s povprečno januarsko temperaturo 8,9 °C. Snežne nevihte so redke, a se pojavijo. Snežne padavine so pogostejše v severnem predmestju mesta. [15]

Atene imajo rekord za najvišjo kdaj koli zapisano temperaturo v Evropi, 48 °C, ki je bila izmerjena v predmestju Elevzina in Tatoj v Atenah 10. julija 1977.[16]

Uprava[uredi | uredi kodo]

Nekdanja Atenska prefektura (modro) v Atiki (sivo)

Atene so postale glavno mesto Grčije leta 1834, po Navplionu, ki je bil začasno glavno mesto od leta 1829. Atene so tudi glavno mesto mestne občine v regiji Atika. Atene se lahko nanašajo na občino Atene, na Velike Atene ali celotno Atensko metropolitansko območje.

Regija Atika[uredi | uredi kodo]

Atensko metropolitansko območje obsega več kot 2929 km² in leži v regiji Atika (3808 km², ki je najbolj naseljena v Grčiji, ima 3.827.624 prebivalcev (leta 2011), a ena najmanjših po površini.

Regija Atika je razdeljena na osem območnih enot, od katerih so prve štiri širše območje Aten, štiri pa širše območje Pireja. Skupaj sestavljajo atensko urbano območje, ki zajema več kot 412 km². [17]

  • Severne Atene (širše območje Aten, atensko urbano območje)
  • Zahodne Atene (širše območje Aten, atensko urbano območje)
  • Centralne Atene (širše območje Aten, atensko urbano območje)
  • Južne Atene (širše območje Aten, atensko urbano območje)
  • Pirej (širše območje Pireja, atensko urbano območje)
  • Vzhodna Atika (atensko metropolitansko območje)
  • Zahodna Atika (atensko metropolitansko območje)
  • Atiški otoki

Do leta 2010 so prve štiri območne enote sestavljale ukinjeno prefekturo Aten (kar se danes razume kot širše območje Aten), ki je bila najbolj naseljena prefektura v Grčiji z 2.640.701 prebivalci (v letu 2011) na območju, velikem 361 km².

Mestna občina Atene[uredi | uredi kodo]

Atenska mestna občina ima sedem okrožij

Mestna občina Atene ima 664.046 prebivalcev (v letu 2011) in obsega območje 39 km², ki je jedro atenskega urbanega območja v Atiški kotlini. Sedanji župan Aten je Giorgos Kaminis. Občina je razdeljena na sedem občinskih okrožij, ki se večinoma uporabljajo za upravne namene.

Za Atence je najbolj priljubljen način delitev mesta na soseske, kot so: Pagkrati, Ambelokipi, Eksarheja, Patisija, Ilisija, Petralona, Kukaki in Kipseli, vsaka s svojo različno zgodovino in značilnostmi.

Občina Atene je tudi jedro in središče širšega območja Aten, ki ga sestavljajo občina Atene in 34 drugih občin, ki so razdeljene v štiri regionalne enote (sever, zahod, center in južne Atene). Občine širšega območja Aten skupaj z občinami širšega območja Pireja (regionalne enote Pireja) sestavljajo atensko urbano območje, medtem ko večje metropolitansko območje vključuje še več drugih predmestij, ki mesto obkrožajo.

Panorama mesta[uredi | uredi kodo]

Panorama mesta z Areopaga
Panorama mesta z Areopaga
Pogled na središče mesta in vzhodna predmestja Aten z Likabeta
Pogled na središče mesta in vzhodna predmestja Aten z Likabeta

Arhitektura[uredi | uredi kodo]

Neoklasični dvorec iz 19. stoletja z elementi art nouveauja in eklektičnimi elementi v okrožju Makrijani
Dvorana Zapion
Stolp 1 - Atenski kompleks nebotičnikov (1968–1971)

V Atenah so vsi arhitekturni slogi, od grško-rimskega in neoklasicističnega do modernega. Pogosto jih najdemo na istih območjih. Atene imajo raznovrstne arhitekturne sloge.

V večji polovici 19. stoletja je prevladoval neoklasicizem, a je bilo tudi nekaj odstopanj od njega kot eklekticizem, zlasti v začetku 20. stoletja. Tako je Helenski parlament prva pomembna javna stavba, ki je bila zgrajena med letoma 1836 in 1843. Pozneje, v srednjem in poznem 19. stoletju sta Theophil Freiherr von Hansen in Ernst Ziller sodelovala pri gradnji številnih neoklasicističnih stavb, kot so Atenska akademija in Zapion. Ziller je oblikoval tudi številne zasebne palače v središču Aten, ki so postopoma postale javne, običajno z donacijami, kot je Schliemanov Iliou Melathron.

V začetku leta 1920 je imela sodobna arhitektura, vključno Bauhaus in Art déco, vpliv na skoraj vse grške arhitekte. Javni in zasebni objekti so bili izdelani v skladu s temi slogi. Kraji z veliko takih stavb so Kolonaki in nekatera območja v središču mesta; soseske, razvite v tem obdobju, kot je Kipseli.

Leta 1950 in 1960, ko so se Atene širile in razvijale, so druga sodobna gibanja igrala pomembno vlogo. Središče Aten je bilo v glavnem obnovljeno, kar pomeni, da so porušili številne neoklasične zgradbe. Arhitekti tega obdobja so uporabljali material, kot so steklo, marmor in aluminij ter številne mešane sodobne in klasične elemente. Po drugi svetovni vojni so mednarodno znani arhitekti snovali in gradili v mestu (Walter Gropius s svojo zasnovo za Veleposlaništvo ZDA in med drugim Eero Saarinen z zasnovo za vzhodni terminal letališča Elinikon).

Pomembnejši grški arhitekti iz let 1930 do 1960 so Konstantinos Doxiadis, Dimitris Pikionis, Pericles A. Sakellarios, Aris Konstantinidis in drugi.

Soseske mesta Atene[uredi | uredi kodo]

Mestna občina Atene, center mesta, je razdeljena na več okrožij: Omonoia, Sintagma, Eksarheia, Agios Nikolaos, Neapolis, Likavitos, Lofos Strefi, Lofos Finopulu, Lofos Filopapu, Pedion Areos, Metaksurgeio, Agios Kostantinos, postaja Larisa, Kerameikos, Psiri, Monastiraki, Gazi, Tisio, Kapnikarea, Agia Irini, Aerides, Anafiotika, Plaka, Akropolis, Pnika, Makrigianni, Lofos Arditu, Zapion, Agios Spiridon, Pangration, Kolonaki, Deksameni, Evagelismos, Guva, Agios Ioanis, Neos Kosmos, Kukaki, Kinosargus, Fiks, Ano Petralona, Kato Petralona, Ruf, Votanikos, Profitis Danil, Akademia Platonos, Kolonos, Kolokintu, trg Atikis, Lofos Skuze, Sepolia, Kipseli, Agios Meletios, Nea Kipseli, Gizi, Poligono, Ampelokipoi, Panormu-Gerokomeio, Pentagono, Elinoroson, Nea Filotei, Ano Kipseli, Turkovunia-Lofos Patatsu, Lofos Elikonos, povezuje Koliatsu, Timarakia, Kato Patisia, Treis Gefires, Agios Elefterios, Ano Patisia, Kipriadu, Prompona, Agios Panteleimonas, Pangrati, Gudi in Ilisia.

Urbane in suburbane občine[uredi | uredi kodo]

Atensko metropolitansko območje sestavlja 58 gosto naseljenih občin. Za Atence so vse občine okoli mestnega središča imenovane predmestje. Glede na njihovo geografsko lego v odnosu do mesta Aten so predmestja razdeljena na štiri cone; severno predmestje (vključno Agios Stefanos, Dioniz, Ekali, Nea Eritraia, Kifisio, Marusi, Pefki, Likovrisi, Metamorfosi, Nea Ionia, Nea Filadelfeia, Irakleo, Vrilisia, Melisia, Penteli, Halandrija, Agia Paraskevi, Galatsi, Psihiko in Filotei); južno predmestje (vključno Alimos, Nea Smirni, Moshato, Kalitea, Agios Dimitrios, Palaio Faliro, Eliniko, Glifada, Argirupoli, Iliupolija, Vula in Vuliagmeni); vzhodno predmestje (vključno Zografu, Dafni, Vironas, Kaisariani, Holargos in Papagu) in zahodno predmestje (vključno Peristeri, Ilion, Egaleo, Agia Varvara, Haidari, Petrupoli, Agioi Anargroi in Kamatero).

Atenska mestna obala, ki sega od velikega trgovskega pristanišča v Pireju do najjužnejšega predmestja Varkiza, je dolga približno 25 km in je povezana s središčem mesta s tramvajem. [18]

Plaža Vuliagmeni, ena od plaž ob južni obali Aten

V severnem predmestju Marusi leži glavni olimpijski kompleks (znan tudi po svoji grški kratici OAKA). Območje je bilo obnovljeno v skladu s projektom španskega arhitekta Santiaga Calatrave z jeklenimi loki, urejenimi vrtovi, fontanami, futurističnim steklom in prelomljeno modro stekleno streho, ki je bila dodana na glavni stadion. Drugi olimpijski kompleks, tik ob morju, na plaži Palaio Faliro, ima tudi sodobne stadione, trgovine in povišano ploščad. V načrtu je preoblikovanje starega atenskega letališča, imenovano Eliniko, v južnem predmestju v eno največjih urejenih parkov v Evropi, ki se imenuje Helenikon Metropolitan. [19]

Mnoga južna predmestja (kot Alimos, Palaio Faliro, Eliniko, Vula, Vuliagmeni in Varkiza) imajo številne peščene plaže, od katerih večino upravlja grška nacionalna turistična organizacija. Treba je plačati vstopnino. Igralnice imajo na gori Parnita, okoli 25 km iz središča Aten [20] (dostopno z avtomobilom ali gondolo) in bližnjem mestu Lutraki (dostopen z avtomobilom po avtocesti Atene–Korint ali s primestno železnico Proastiakos).

Parki in živalski vrt[uredi | uredi kodo]

Narodni park Parnita je prepreden z dobro označenimi potmi, soteskami, izviri, hudourniki in jamami. Pohodništvo in gorsko kolesarjenje v vseh štirih gorah sta priljubljeni dejavnosti na prostem za prebivalce mesta. Narodni vrt Aten je bil končan leta 1840 in je zeleno zatočišče, veliko 15,5 hektarja v središču grške prestolnice. Ponuja ravnotežje med stavbo Parlamenta in Zappeionom, slednji ohranja svoj vrt, velik 7 hektarjev.

Deli mestnega središča so bili obnovljeni v okviru masterplana imenovanega Unification of Archeological Sites of Athens (Poenotenje arheoloških najdišč v Atenah), za katerega je dala sredstva tudi EU. [21][22] Znamenita ulica Dionizija Areopagite je namenjena pešcem in je del turistične poti. Pot se začne pri templju olimpskega Zevsa na aveniji Vasilisis Olgas, nadaljuje se po južnem pobočju Akropole v bližini Plake in konča tik nad Hefajstovim templjem v Tisiu. Pot obiskovalcem ponuja pogled na Partenon in Agoro (stičišče starodavnih Atencev) in je speljana daleč proč od mestnega hrupa mesta.

Atenski hribi so tudi zelene površine. Likabet, Filopap in območje okoli njih, vključno hriba Pniks in Ardet, so zasadili z borovci in drugimi drevesi, da nastaja majhen gozd namesto tipičnih metropolitanskih parkov. Prav tako je Pedion tu Ares (Marsovo polje) veliko 27,7 hektarja v bližini Narodnega arheološkega muzeja.

Največji atenski živalski vrt je Atiški zoološki vrt, 20 hektarjev velik zasebni živalski vrt v predmestju Spata. Živalski vrt ima okoli 2000 živali, 400 vrst in je odprt vse leto. So še drugi manjši živalski vrtovi v javnih vrtovih ali parkih.

Kultura in turizem[uredi | uredi kodo]

Arheološko središče[uredi | uredi kodo]

Mesto je svetovno središče arheoloških raziskav. Poleg državnih ustanov, kot so Univerza v Atenah, Arheološko društvo, več arheoloških muzejev, vključno Narodni arheološki muzej, Kikladski muzej, Epigrafski muzej, Bizantinski muzej, muzeji na antični Agori, Akropoli, Keramejku in Keramejkov arheološki muzej. Mesto je tudi dom Demokritovega laboratorija za arheometrijo poleg regionalnih in nacionalnih arheoloških organov, ki so del Ministrstva za kulturo.

V Atenah je 17 tujih arheoloških inštitutov, ki spodbujajo in olajšujejo raziskave znanstvenikov iz njihovih matičnih držav. Atene imajo več arheoloških knjižnic in tri specializirane arheološke laboratorije, ki so vsako leto prizorišče več sto strokovnih predavanj, konferenc in seminarjev, kakor tudi več deset arheoloških razstav. V vsakem trenutku je v mestu stotine mednarodnih znanstvenikov in raziskovalcev za vsa področja arheologije.

Muzeji[uredi | uredi kodo]

Najpomembnejši muzeji v Atenah so:

  • Narodni arheološki muzej, največji arheološki muzej v državi in eden najpomembnejših na mednarodni ravni, saj hranijo veliko zbirko starin; njegovi artefakti pokrivajo obdobje več kot 5000 let, od poznega neolitika do rimske Grčije;
  • Benakijev muzej ima različne zbirke, vključno z antično, bizantinsko, otomansko in kitajsko umetnostjo; nahaja se v neoklasicistični vili družine Benakis;
  • Bizantinski in krščanski muzej je eden najpomembnejših muzejev bizantinske umetnosti;
  • Numizmatični muzej ima veliko zbirko starih in modernih kovancev;
  • Muzej kikladske umetnosti ima obsežno zbirko, vključno z znamenitimi figuricami boginj iz belega marmorja;
  • Novi muzej Akropole, odprt leta 2009, nadomešča starega. Postal je zelo priljubljen;
  • številni manjši in zasebni muzeji grške kulture in umetnosti;
  • Arheološki muzej Keramejk prikazuje artefakte z grobišča v Keramejku. Velik del lončenine in drugih predmetov se nanaša na atenski odnos do smrti in posmrtno življenje različnih starosti;
  • Judovski muzej Grčije, muzej, ki opisuje zgodovino in kulturo grške judovske skupnosti.

Turizem[uredi | uredi kodo]

Atene so bile vedno cilj popotnikov od antike do danes. V zadnjem desetletju sta se mestna infrastruktura in udobje izboljšala, deloma zaradi uspešne ponudbe med olimpijskimi igrami leta 2004. Grška vlada, ki jo podpira EU, je financirala večje infrastrukturne projekte, kot so letališče Eleftherios Venizelos International Airport [23], širitev sistema atenskega metroja in nove avtoceste Atika Odos. [21]

Po mnenju European Best Destination so Atene leta 2015 veljale za tretje najboljše evropsko mesto za obisk. Glasovalo je več kot 240.000 ljudi.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Druge znamenitosti:

Šport[uredi | uredi kodo]

Atene so bile dvakrat prizorišče modernih olimpijskih iger:

V Atenah so doma trije ugledni evropski klubi, znani v več športih: Olympiakos, Panathinaikos in AEK Atene. V nogometu je Olympiakos v vrhu domačega prvenstva, Panathinaikos je bil leta 1971 zmagovalec evropskega pokala, pa tudi AEK je vedno med vodilnimi. Ti trije veliki klubi imajo tudi močne ekipe v košarki. Panathinaikos je med velikani evropske košarke in je petkratni zmagovalec Evrolige, Olympiacos je bil šampion Evrolige leta 1997, AEK Atene pa je bilo sploh prvo grško moštvo, ki je zmagalo v enem od skupinskih športov. Drugi atenski klubi z bogato športno tradicijo so Panionios, Panelinios, Etnikos iz Pireja in Marusi. Prav tako so atenski klubi pomembni na domačih in mednarodnih tekmovanjih tudi v drugih športih.

Izobraževanje[uredi | uredi kodo]

Zgradba Grške narodne akademije (Akadimía Athinón)
Vhod v Grško narodno knjižnico
Narodna in Kapodistrijska univerza Atene

Na ulici Panepistimiu so star kampus Univerze v Atenah, Narodna knjižnica in Atenska akademija, ki skupaj sestavljajo "Atensko trilogijo", zgrajeno v sredini 19. stoletja. Zdaj imajo veliko večji, sodobni kampus v vzhodnem predmestju Zografu. Druge visokošolske ustanove v mestu so Politehnična šola na ulici Patision. To je kraj, kjer je bilo 17. novembra 1973 več kot 13 študentov ubitih in več sto ranjenih med vstajo [24] proti vojaški hunti, ki je vladala od 21. aprila 1967 do 23. julija 1974. Je še 11 splošnih državnih visokošolskih ustanov (ali terciarnih) v metropolitanskem območju Aten. To so: Atenska šola za likovno umetnost (1837), Državna tehnična univerza (1837), Narodna in Kapodistrska univerza (1837), Kmetijska univerza (1920), Univerza za ekonomijo in poslovanje (1920), Panteon univerza za socialno in politično znanost (1927), Univerza v Pireju (1938), Tehnološki pedagoški inštitut v Pireju (1976 ), Tehnološki pedagoški inštitut v Atenah (1983), Univerza Harokopio (1990), Šola za pedagoško in tehnološko izobraževanje (2002). Obstaja tudi več drugih zasebnih šol colleges, kot se uradno imenujejo, saj je ustanovitev zasebne univerze prepovedana z ustavo. Mnoge od njih akreditirajo tuje države ali univerze, kot sta American College in Atenski kampus Univerze v Indianapolisu.

Okolje[uredi | uredi kodo]

Do poznih 1970-ih je onesnaženost v Atenah postala tako uničevalna, da je takratni grški minister za kulturo, Constantine Trypanis, dejal "... da so izrezljane podrobnosti na petih kariatidah v Erehteju resno poškodovane, medtem ko je lice jezdeca na Partenonovi zahodni strani popolnoma zabrisano". [25] Sprejeta je bila vrsta ukrepov, ki je po letu 1990 povzročila izboljšanje kakovosti zraka, smog (ali nefos, kot rečejo Atenci) je postal manj pogost.

Kljub izboljšanju onesnaženost zraka še vedno ostaja vprašanje še posebej v vročih poletnih dneh. Konec junija 2007 je bilo v regiji Atika zelo veliko gozdnih požarov, [97], eden je uničil velik del gozdnatega narodnega parka Parnita, ki je ključen za ohranjanje boljše kakovosti zraka v Atenah vse leto. [26]

Glavna prizadevanja za ravnanje z odpadki v zadnjem desetletju so izboljšala kakovost vode v Saronskem zalivu in obalnih vodah, ki so zdaj spet dostopne kopalcem. Januarja 2007 so imele Atene težave pri ravnanju z odpadki zaradi bližine odlagališča Ano Liosia v atenskem predmestju, ki je preseglo zmogljivost. [27] Smeti so začeli odvažati na začasno odlagališče.

Promet[uredi | uredi kodo]

Atenska metropolitanska železniška mreža (metró in proastiakós), januar 2014
Postaja Agios Dimitrios s peronom

V Atenah imajo različna prevozna sredstva, to je največji javni prometni sistem v Grčiji. Atenski Mass Transit Sistem sestavljajo veliko avtobusov, trolejbusov, ki vozijo predvsem v centru Aten, mestni metro, primestne železnice in tramvajsko omrežje, ki povezuje južna predmestja s središčem mesta.

Atenski metro[uredi | uredi kodo]

Atenski metro, 3. generacija vozil)

Atenski metro je bolj znan v Grčiji kot Metro Atiko (grško: Αττικό Mετρό) in zagotavlja javni prevoz po vsem atenskem mestnem območju. V njegovem območju so ohranjeni tudi artefakti, ki so jih odkrili med gradnjo sistema. Imajo več prog, ki so bile zgrajene v 1990-tih letih, prvi odseki so začeli delovati januarja 2000. Vse proge v celoti potekajo pod zemljo. 42 vlakov dnevno prepelje 550.000 potnikov. [28]

Električna železnica (ISAP)[uredi | uredi kodo]

Vlak ISAP (Zelena linija) vozi mimo Atalosove stoe v središče Aten

Družba ISAP (grško: ΗΣΑΠ) je Electric Railway Company, ki je že vrsto let glavni železniški prevoznik v mestu Atene. ISAP ima veliko nadzemnih odsekov. To je bila prvotna metro linija iz Pireja do Kifisia. ISAP prepelje okoli 600.000 potnikov na dan. [29] with a network length of 256 km (159,1 mi),[29]

Primestna železnica (Proastiakos)[uredi | uredi kodo]

Primestna železnica

Atenska primestna železnica "Proastiakós" povezuje Elefterios Venizelos International Airport z mestom Korint, 80 km zahodno od Aten, prek postaje Larisa, osrednje mestne železniške postaje in pristanišča Pirej. Storitev je včasih veljala za četrto progo podzemne železnice. Dolžina primestnega železniškega omrežja Aten se razteza na 120 km in se še širi. Proastiakos se bo razširil na Hilokastro zahodno od Aten in Halkidiko. [30]

Tramvaj[uredi | uredi kodo]

Sodoben atenski tramvaj na postaji

Atenski Tram SA upravlja 35 vozil, imenovanih "Sirios". Dnevno prepelje 65.000 potnikov. Tramvajska mreža je dolga 27 km in zajema deset atenskih predmestij. Nadaljnje razširitve so načrtovane v smeri pristanišča Pirej v dolžini 5,4 km.

Mednarodno letališče[uredi | uredi kodo]

Atensko mednarodno letališče (ATH) je v bližini mesta Spati na vzhodni ravnici Mesogia, okoli 35 km vzhodno od Aten. Letališče, ki je dobilo nagrado "evropsko letališče leta 2004", je vozlišče za letalski promet v jugovzhodni Evropi. Leta 2014 je bilo na letališču 15.196.369 potnikov, [31] 5.267.593 na notranjih letih, drugi na mednarodnih.

Železnica in trajekti[uredi | uredi kodo]

Atene so središče državnega železniškega sistema (OSE), ki povezuje glavno mesto z večjimi mesti po vsej Grčiji in v tujini (Carigrad, Sofija in Bukarešta). Pristanišče Pirej povezuje Atene s številnimi grškimi otoki v Egejskem morju s trajekti, hkrati pa je pristanišče za ladje za križarjenje.

Ceste[uredi | uredi kodo]

Razcep Atiki Odos za letališče

Dve glavni avtocesti v Grčiji se začneta v Atenah, in sicer A1/E75, ki preči Atene v Pirej in iz njega, proti severu do drugega največjega mesta Grčije, Soluna, in A8 / E94, ki gre proti zahodu, proti Patrasu, kjer se priključi na GR-8a.

Atenska metropolitanska regija je prepredena z avtocestnim omrežjem Atiki Odos, cestninske avtoceste. Dolžina je 65 km in je največje metropolitansko avtocestno omrežje v vsej Grčiji.

Mednarodni odnosi[uredi | uredi kodo]

Atene so pobratene z mnogimi svetovnimi mesti, poleg tega pa imajo partnerska razmerja še z nekaj drugimi mesti po svetu.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Atene so pobratene s temi mesti:

Partnerska mesta[uredi | uredi kodo]

Drugi kraji, poimenovani po Atenah[uredi | uredi kodo]

Flag of the United States Združene države Amerike
  • Athens, Alabama (preb. 24.234)
  • Athens, Arkansas
  • Athens, Kalifornija
  • West Athens, Kalifornija (preb. 9101)
  • Athens, Georgia (preb. 114.983)
  • Athens, Illinois (preb. 1726)
  • New Athens, Illinois (preb. 2620)
  • New Athens Township, St. Clair County, Illinois (preb. 2620)     
  • Athens, Indiana
  • Athens, Kentucky
  • Athens, Louisiana (preb. 262)
  • Athens Township, Jewell County, Kansas (preb. 74)
  • Athens, Maine (preb. 847)
  • Athens, Michigan (preb. 1111)
  • Athens Township, Michigan (preb. 2571)
  • Athens, Minnesota
  • Athens Township, Minnesota (preb. 2322)
  • Athens, Mississippi
  • Athens (mesto), New York (preb. 3991)
  • Athens (vas), New York (preb. 1695)
  • Athens, Ohio (preb. 21.909)
  • Athens County, Ohio (preb. 62.223)
  • Athens Township, Athens County, Ohio (preb. 27.714)
  • Athens Township, Harrison County, Ohio (preb. 520)
  • New Athens, Ohio (preb. 342)
  • Athena, Oregon (preb. 1270)
  • Athens, Pennsylvania (preb. 3415)
  • Athens Township, Bradford County, Pennsylvania (preb. 5058)
  • Athens Township, Crawford County, Pennsylvania (preb. 775)
  • Athens, Tennessee (preb. 13.220)
  • Athens, Texas (preb. 11.297)
  • Athens, Vermont (preb. 340)
  • Athens, West Virginia (preb. 1102)
  • Athens, Wisconsin (preb. 1095)
Zastava Kanade Kanada
  • Athens Township, Ontario (preb. 3086)                                  
Zastava Kostarike Kostarika
  • Atenas (preb. 7716)
  • Atenas (kanton) (preb. 23.743)
Zastava Nemčije Nemčija
  • Athenstedt, Saška-Anhalt] (preb. 431)                
Zastava Hondurasa Honduras
  • Atenas De San Cristóbal, Atlántida [54]
Zastava Italije Italija
  • Atena Lucana, Provica Salerno, Kampanija (preb. 2344)
Zastava Ukrajine Ukrajina
  • Afini (Zoria – Зоря), Doneck (preb. 200)

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ http://www.gto.gr/athens/athens/athens.html
  2. ^ http://www.gtp.gr/AthensTown
  3. ^ "City Mayors: Cost of living – The world's most expensive cities". City Mayors. 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24 December 2008. Pridobljeno dne 26 December 2008. 
  4. ^ "Presentation". www.olp.gr. Pridobljeno dne 2008-12-27.   od dne September 2010[slepa povezava]
  5. ^ "Piraeus by Maritime Database". www.maritime-database.com. Pridobljeno dne 2008-12-27. 
  6. ^ "ANEK Lines – Piraeus". www.anek.gr. Pridobljeno dne 2008-12-27.   od dne September 2010[slepa povezava]
  7. ^ Athens Facts (2011). "Athens Facts & Figures". aviewoncities.com. Pridobljeno dne 17 June 2011. "796 442" 
  8. ^ 8,0 8,1 "Characteristics". Hellenic Interior Ministry. www.ypes.gr. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4 January 2007. Pridobljeno dne 6 January 2007. 
  9. ^ "ΕΛΣΤΑΤ Απογραφη 2011". www.statistics.gr. Pridobljeno dne 22 August 2011. 
  10. ^ CNN & Sports Illustrated (5 September 1997). "Sentiment a factor as Athens gets 2004 Olympics". sportsillustrated.cnn.com. Pridobljeno dne 28 March 2007. 
  11. ^ kot na primer v Od.7.80
  12. ^ R. S. P. Beekes, Etymological Dictionary of Greek, Brill, 2009, p. 29 (s.v. "Ἀθήνη")
  13. ^ Iakovides, S. 1962. 'E mykenaïke akropolis ton Athenon'. Athens.
  14. ^ Osborne, R. 1996, 2009. Greece in the Making 1200 – 479 BC.
  15. ^ Livada, I.; Santamouris, M.; Niachou, K.; Papanikolaou, N.; Mihalakakou, G. (2002). "Determination of places in the great Athens area where the heat island effect is observed". Theoretical and Applied Climatology 71 (3–4): 219–230. doi:10.1007/s007040200006. 
  16. ^ "Europe's highest temperature". Pridobljeno dne 3 April 2009. 
  17. ^ Kallikratis reform law textPDF
  18. ^ "Distance between Piraeus (Attiki) and Varkiza (Piraios Nomos) (Greece)". Distancecalculator.globefeed.com. 9 December 2007. Pridobljeno dne 9 June 2009. 
  19. ^ "Hellenikon Metropolitan Park Competition". Hellenic Ministry of the Environment and Public Works. www.minenv.gr. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24 November 2005. Pridobljeno dne 3 January 2007. 
  20. ^ "Europe | Greek forest fire close to Athens". BBC News. 29 June 2007. Pridobljeno dne 9 June 2009. 
  21. ^ 21,0 21,1 "Olympic Games 2004: five major projects for Athens". European Union Regional Policy. ec.europa.eu. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20 May 2007. Pridobljeno dne 5 April 2007.  od dne February 2012[slepa povezava]
  22. ^ "Eaxa :: Ενοποιηση Αρχαιολογικων Χωρων Αθηνασ Α.Ε". Astynet.gr. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28 February 2009. Pridobljeno dne 21 March 2009. 
  23. ^ "AIA: Finance". Athens International Airport, S.A. www.AIA.gr. Pridobljeno dne 5 April 2007. 
  24. ^ "1973: Army deposes 'hated' Greek president". BBC News. 25 November 1973.  Neznan parameter |rl= ni upoštevan (pomoč); |accessdate= zahteva |url= (pomoč)
  25. ^ "Acropolis: Threat of Destruction". Time Magazine (Time.com). 31 January 1977. Pridobljeno dne 3 April 2007. 
  26. ^ Kitsantonis, Niki (16 July 2007). "As forest fires burn, suffocated Athens is outraged". International Herald Tribune. Pridobljeno dne 3 February 2008. 
  27. ^ "Rot sets in as Athens's trash problem mounts". 30 January 2007. Pridobljeno dne 10 February 2008. 
  28. ^ "Athens Urban Transport Network in Facts and Figures (pdf) page 15". OASA. www.oasa.gr. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29 June 2006. Pridobljeno dne 4 February 2007. 
  29. ^ 29,0 29,1 "Athens Urban Transport Network in Facts and Figures (pdf) page 9". OASA. www.oasa.gr. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29 June 2006. Pridobljeno dne 4 February 2007. 
  30. ^ "Proastiakos". www.proastiakos.gr. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3 February 2009. Pridobljeno dne 9 June 2009. 
  31. ^ "ATHENS INTERNATIONAL AIRPORT "EL.VENIZELOS"". aia.gr. Pridobljeno dne 7 May 2015. 
  32. ^ "Beijing Sister Cities". City of Beijing. www.ebeijing.gov.cn. Pridobljeno dne 3. januarja 2007. 
  33. ^ 33,0 33,1 33,2 "Twinnings". Central Union of Municipalities & Communities of Greece. Pridobljeno dne 2013-08-25. 
  34. ^ "Twinnings of the city". City of Beirut. www.beirut.gov.lb. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. februarja 2008. Pridobljeno dne 25. januarja 2008.  od dne junij 2011[slepa povezava]
  35. ^ "Twinning with Palestine". Twinning With Palestine. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. februarja 2008. Pridobljeno dne 26. januarja 2008. 
  36. ^ "::Bethlehem Municipality::". www.bethlehem-city.org. Pridobljeno dne 10. oktobra 2009. 
  37. ^ "Academy of Economic Studies – Short History of Bucharest". Bucharest University of Economics. Pridobljeno dne 1. avgusta 2008.   od dne september 2010[slepa povezava]
  38. ^ "Chicago Sister Cities". City of Chicago. www.chicagosistercities.com. Pridobljeno dne 3. januarja 2007. 
  39. ^ "Ciudades Hermanas". Municipalidad del Cusco (Spanish). www.municusco.gob.pe. Pridobljeno dne 25. januarja 2008.  od dne februar 2012[slepa povezava]
  40. ^ Erdem, Selim Efe (3 November 2003). "İstanbul'a 49 kardeş". Radikal (Turkish) (Radikal). Pridobljeno dne 25. januarja 2008. 
  41. ^ "Medmestno in mednarodno sodelovanje". Mestna občina Ljubljana (Ljubljana City) (Slovenian). Pridobljeno dne 2013-07-27. 
  42. ^ "Los Angeles Sister Cities". City of Los Angeles. www.lacity.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. januarja 2007. Pridobljeno dne 3. januarja 2007. 
  43. ^ "Moscow International Relations". Moscow City Government. junij 2007. Pridobljeno dne 31. julija 2008.  od dne junij 2011[slepa povezava]
  44. ^ Vacca, Maria Luisa. "Comune di Napoli -Gemellaggi" [Naples - Twin Towns]. Comune di Napoli (Italian). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2013-06-22. Pridobljeno dne 2013-08-08. 
  45. ^ "Nicosia:Twin Cities". Nicosia Municipality. www.nicosia.org.cy. Pridobljeno dne 25. januarja 2008. 
  46. ^ "International Cooperation: Sister Cities". Seoul Metropolitan Government. www.seoul.go.kr. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. decembra 2007. Pridobljeno dne 26 January 2008. 
  47. ^ "Seoul -Sister Cities [via WayBackMachine]". Seoul Metropolitan Government (archived 2012-04-25). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2012-03-25. Pridobljeno dne 2013-08-23. 
  48. ^ "Twinning Cities: International Relations". Municipality of Tirana. www.tirana.gov.al. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. februarja 2008. Pridobljeno dne 25. januarja 2008. 
  49. ^ "Protocol and International Affairs: Sister-City Agreements". District of Columbia. os.dc.gov. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. januarja 2008. Pridobljeno dne 25. januarja 2008. 
  50. ^ "Yerevan - Partner Cities". Yerevan Municipality Official Website. © 2005—2013 www.yerevan.am. Pridobljeno dne 2013-11-04. 
  51. ^ "International Cooperation: Sister Cities: Athens". Yerevan Municipality. www.yerevan.am. Pridobljeno dne 26. januarja 2008. 
  52. ^ "International Cooperation". Grad Beograd. www.beograd.rs. Pridobljeno dne 26. januarja 2008. 
  53. ^ "International: Special partners". Mairie de Paris. www.paris.fr. Pridobljeno dne 26. januarja 2008.   od dne september 2010[slepa povezava]
  54. ^ "Where is Atenas De San Cristobal in Atlantida, Honduras Located?". 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Gerrard Marc, Mali vodniki, Celinska Grčija, DZS, Ljubljana, 1999, (COBISS)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]