Beocija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Boeocija
Περιφερειακή ενότητα
Βοιωτίας
Pokrajina
Občine Beocije
Občine Beocije
Boeocija na karti Grčije
Država Zastava Grčije Grčija
Regija Osrednja Grčija
Glavno mesto Livadeia
Površina
 • Skupno 3.211 km2
Prebivalstvo (2011)
 • Skupno 117.920
 • Gostota 37 preb./km2
Poštne številke 32x xx, 190 12
Področna koda 226x0
ISO 3166 koda GR-03
Registracijske tablice ΒΙ
Spletna stran www.viotia.gr

Beocija (tudi Bojotija; Voiotía ali Boecija) je pokrajina in okrožje v srednji Grčiji, med Evbojskim in Korintskim zalivom, severno od Aten.

Beocija je 3170 km² velika pokrajina z okoli 120.000 prebivalci in glavnim mestom Livadeia (okoli 18.000 prebivalcev). Beocija je središče območja na katerem prideljujejo bombaž.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

V Antiki je bilo v Beociji več uspešnih mest; Tebe, Tangara, Orhomen in Plateja. Okoli leta 1000 pr. n. št. so Bojčani vdrli na območje, ki ga je naseljevalo mikensko prebivalstvo. Tebe so bile že v času mikenske dobe pomembno mesto, ki ga je po legendi ustanovil kralj Kadem. Od 6. stetja pr. n. št. je bila Beocija zvezna država 15 mest pod vodstvom Teb, v 4. stoletju pr. n. št. pa je postala pomembna politična in vojaška sila. Na prehodu iz 3. v 2. stoletje pr. n. št. so njeni vojaki pomagali Makedoncem v bojih z Rimljani, leta 146 pr. n. št. pa je bila Beocija podrejena provinci Makedoniji. V zgodnjem grškem obdobju je bila Beocija kulturno pomembna, pozneje pa je pregovorno veljala za zaostalo pokrajino.

Pri Plateji je bila leta 479 pr. n. št. bitka med Perzijci in Grki. V Tangari pa je bilo središče proizvodnje antičnih glinenih figuric. Skozi stoletja mesta v Beociji počasi propadajo in v 1. stetju pr. n. št. so že vsa upostošena in zravnana z zemljo.

Krščanski zgodovinski viri navajajo, da je v Beociji v 1. stoletju umrl sveti Luka, sicer doma iz Antiohije v Siriji, ki mu pripisujejo avtorstvo Evangelija po Luku in Apostolska dela.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Veliki splošni leksikon, DZS, Ljubljana, 2006
  • Enciklopedija leksikonografskog zavoda, Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb, 1966