Pojdi na vsebino

Bitka pri Salamini

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Bitka pri Salamini
Del grško-perzijskih vojn

Satelitski posnetek Salamine, na sredi desno je prizorišče bitke
Datumseptember, 480 pr. n. št
Prizorišče
ožina pri otoku Salamina
Izid odločilna zmaga grških polisov.
Ozemeljske
spremembe
Perzija ne uspe zasesti Peloponeza.
Udeleženci
grški polisi Ahemenidski imperij
Poveljniki in vodje
Euribiades,
Temistokles
Kserkses I.,
Artemisija I.,
Ariabignes
Moč
366–378 ladij a ~1200 ladijb
600–800 c[1]
Žrtve in izgube
40 ladij 200–500 ladij
a Herodot omenja 378 ladij zveze[2]
Bitka pri Termopilah in premiki k Salamini

Bitka pri Salamini je bila pomorska bitka med grškimi polis in Perzijo.

Konec septembra 480 pr. n. št. je Grkom pod Temistoklesovim poveljstvom uspelo zvabiti perzijsko ladjevje v ožino med Salamino in atiško obalo. V njej so se manjše in bolj okretne ladje Grkov bolje znašle. Perzijsko ladjevje so v dvanajstih urah prisilili k umiku. Grki so dosegli pomorsko zmago. Ko je perzijski vladar Kserkses I. videl, da je njegovo ladjevje poraženo, je poveljstvo prepustil Mardoniju, sam pa se je vrnil v Perzijo. Grki so Perzijce dokončno prisilili k umiku iz Evrope leta 479 pr. n. št., ko so zmagali še na kopnem, pri Platajah.