Temistoklej
| Temistoklej | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | Θεμιστοκλῆς 524 pr. n. št. Atene[1] |
| Smrt | 459 pr. n. št. Magnezija ob Meandru[2] |
| Državljanstvo | Atene Ahemenidski imperij |
| Poklic | politik, vojak |
Temístoklej ali Temístokles (starogrško Θεμιστοκλῆς; ok. 524 – ok. 459 pr. n. št.), starogrški politik in državni general, * 524 pr. n. št., Atene, † 459 pr. n. št., Magnezija na Meandru.
V osemdesetih letih 5. stoletja pred našim štetjem je prestal več poskusov ostrakizma. Leta 483 pr. n. št. je bil izvoljen za arhonta. Prepričal je meščane, da so veliko bogastva namenili za gradnjo ladjevja in pristanišča Pirej. S tem je omogočil kasnejšo atensko pomorsko veličino in grško zmago v grško-perzijskih vojnah. Njegov politični nasprotnik v devetdesetih letih 5. stol. prn. n. št. je bil Miltiad, ki je bil 493 imenovan za poveljnika kopenske vojske v Atenah. Leta 480 pr. n. št. je bil eden od generalov, zaslužen za to, da so Perzijce prisilili k spopadu pri otoku Salamini.[3]
S spretnostjo je v letih 479–78 pr. n. št. kljub špartanskemu nasprotovanju dosegel obnovo atenskega obzidja. V tem času bil njegov nasprotnik Kimon, ki si je prizadeval za sodelovanje s Špartanci, medtem ko je bil Temistokles pristaš protišpartanske politike.[3]
Leta 471 so ga z ostrakizmom izgnali iz Aten, od kamot se je preselil v Argos. Tudi tam je podpiral protispartansko gibanje, ki se je razvilo na Peloponezu. V Atenah so ga nato obtožili, da se je povezal s spartanskim kraljem Pavzanijem, in ga obsodili na smrt. Zatekel se je v Perzijo, kjer ga je sin Kserksesa, Artakserks I. Dolgoroki, imenoval za guvernerja Magnezije, kjer je živel do svoje smrti leta 459 pr. n. št.[3]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ http://www.nytimes.com/books/98/10/11/reviews/981011.11griffit.html
- ↑ http://earlyworldhistory.blogspot.com/2012/01/themistocles.html
- 1 2 3 Bratož, Rajko (2024). Grška zgodovina: kratek pregled s temeljnimi viri in izbrano literaturo. Zbirka Zgodovinskega časopisa (Četrta, spremenjena in dopolnjena izdaja izd.). Ljubljana: Zveza Zgodovinskih Društev Slovenije. ISBN 978-961-6777-34-6.
