Artakserks I.
Artakserks I. | |
---|---|
Kralj kraljev Ahemenidskega cesarstva Faraon Egipta | |
Kralj Perzije | |
Vladanje | 465–424 pr. n. št. |
Predhodnik | Kserks I. |
Naslednik | Kserks II. |
Rojstvo | 5. stoletje pr. n. št. |
Smrt | 424 pr. n. št. Suza |
Pokop | Naqsh-e Rustam, Perzija |
Zakonec | Kraljica Damaspija Alogina Babilonska Cozmartidena Babilonska Andija Babilonska |
Potomci | Kserks II. Sogdijan Darej II. Arz Parisatis |
Rodbina | Ahemenidi |
Oče | Kserks I. |
Mati | Amestris |
Artakserks I. (perzijsko اردشیر یکم, staroperzijsko Artaxšaça,[1] (tisti) ki vlada (xšaça < *xšaϑram) po resnici (arta)[2] hebrejsko אַרְתַּחְשַׁשְׂתָּא, grško starogrško Ἀρταξέρξης, Artaksérkses[3]) je bil peti perzijski kralj iz dinastije Ahemenidov, ki je vladal v letih 465-424 pr. n. št., * ni znano, † 424 pr. n. št.
Bil je tretji sin kralja Kserksa I. in morda Artasir, katerega Herodot omenja kot satrapa kraljeve satrapije Baktrije. V grških virih ima včasih vzdevek Dolgoroki (grško starogrško Mακρόχειρ. Makróheir, latinsko Longimanus), domnevno zato, ker je imel desno roko daljšo od leve.[4]
Prihod na prestol
[uredi | uredi kodo]Artakserks je bil rojen verjetno med vladavino svojega starega očeta Dareja I. Očeta Kserksa I. je leta 465 pr. n. št. s pomočjo evnuha Aspamitra umoril Artaban, poveljnik kraljeve osebne straže in najmočnejši človek na perzijskem dvoru.[5] Grški zgodovinarji dogodke opisujejo kontradiktorno. Po Kteziju (Persica 20) je Artaban za umor obtožil kronskega princa in Kserksovega najstarejšega sina Dareja in pregovoril Artakserksa, naj maščuje umor svojega očeta in ubije Dareja. Po Aristotelu (Politika 5.1311b) je Artaban najprej ubil Dareja in za njim še Kserksa. Ko je Artakserks odkril morilca, je ubil Artabana in vse njegove sinove.[6][7]
Upor v Egiptu
[uredi | uredi kodo]Artakserks[8] |
---|
Era: Pozno obdobje (664–332 pr. n. št.) |
Egipčanski hieroglifi |
Artakserks se je v letih 460-454 pr. n. št. ukvarjal z uporom v Egiptu pod vodstvom Inarja II., sina libijskega princa Psamtika, domnevno iz stare Saitske rodbine. Inaru II. so pomagali njegovi atenski zavezniki in porazili perzijsko armado pod poveljstvom satrapa Ahemena. Perzijci so se po porazu umaknili v Memfis. Atence je po dveh letih obleganja Memfisa leta 454 pr. n. št. dokončno porazila perzijska vojska pod poveljstvom Megabiza. Inarja so ujeli in odpeljali v Suso.
Odnosi z Grčijo
[uredi | uredi kodo]Po perzijskem porazu pri Evrimedonu okoli leta 469 pr. n. št. so vojaške operacije med Grčijo in Perzijo obstale. Artakserks I. je po prevzemu oblasti uvedel novo perzijsko strategijo slabljenja Atencev z iskanjem njihovih nasprotnikov v Grčiji, kar je posredno povzročilo atenski umik zakladnice Delske zveze z Delosa v atensko akropolo. Ukrep je sprožil vojno, ki se je začela leta 450 pr. n. št. z grškim napadom na Ciper pod poveljstvom generala Kimona. Po Kimonovi smrti pri Salamini na Cipru se je grška vojska umaknila. Sledila je sklenitev Kalijevega mirovnega sporazuma leta 449 pr. n. št, katerega je razen Aten in Perzije podpisal tudi Argos.
Ko so Temistokla izgnali iz Aten, mu je Artakserks I. ponudil azil, čeprav je bil kot zmagovalec v bitki pri Salamini verjetno največji očetov sovražnik. Razen tega mu je prepustil Magnezijo, Mios in Lampsak in ga oskrboval s kruhom, mesom in vinom. Dal mu je tudi Skepsis, kjer se je oskrboval z oblačili, in Perkot s prostorom za hišo.[9] Temistokel se je naučil perzijskega jezika in privzel perzijske navade.[10][11]
Ezrova in Neremijeva knjiga Stare zaveze
[uredi | uredi kodo]Artakserks je v Stari zavezi Svetega pisma opisan kot vladar, ki je pisno pooblastil Ezro, judovskega duhovnika (kohen) in pisarja, da v skladu s Kirovim ediktom prevzame odgovornost za cerkvene in posvetne zadeve judovskega ljudstva.
Ezra je zato v prvem mesecu sedmega leta Artakserksove vladavine[12] zapustil Babilon na čelu skupine Judov, v kateri so bili tudi duhovniki in Leviti. V Jeruzalem so prišli prvi dan petega meseca sedmega leta (hebrejski koledar).
Obnova judovske skupnosti v Jeruzalemu se je začela med vladavino Kira Velikega, ki je Judom dovolil vrnitev iz babilonskega ujetništva v Jeruzalem, in se nadaljevala obnovo Salomovovega templja. Veliko Judov se je v Jeruzalem vrnilo leta 538 pr n. št. in leta 536 pr. n. št postavilo temelje Drugega templja (Ezra 3:8). Po obdobju sporov je bil tempelj v šestem letu vladavine kralja Dareja leta 516 pr. n. št. končno zgrajen (Ezra 6:15).
V 21. letu Artakserksove vladavine (445 pr. n. št.)[13][14][15] mu je kraljevi točaj Nehemija, ki je bi očitno tudi njegov prijatelj, potožil, da je judovsko ljudstvo v zelo neprijetnem položaju in da je Jeruzalem brez obrambe. Kralj ge je s priporočilnimi pismi mezopotamskim guvernerjem za varen prehod poslal v Jeruzalem in k Asapu, čuvaju kraljevih gozdov, da pripravi hlodovino za citadelo ob jeruzalemskem templju in obnovo mestnega obzidja.[16] Kraljev ukaz je bil izdan domnevno 13. marca 444 pr. n. št. Natančnega datuma svetopisemsko besedilo ne omenja niti ga potrjuje kakšen drug pisni vir.
Medicinsko poročilo
[uredi | uredi kodo]Po medicinskem poročilu iz leta 2011 [17] je bila različna dolžina Artakserksovih rok posledica dedne bolezni nevrofibromatoze.
Otoci
[uredi | uredi kodo]- S kraljico Damaspijo
- Z Alogino Babilonsko
- S Kozmartideno Babilonsko
- Darej II.
- Arz
- Z Andijo Babilonsko
- Bogapej
- Parisatis, žena Dareja II.
- Z drugimi (?) neznanimi ženami
- Neimenovana hčerka, žena Hierameneja, mati Avtobesaka in Mitreja.[18]
- Z različnimi ženskami
- Enajst otrok.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Ghias Abadi, R.M. (2004). Achaemenid Inscriptions (کتیبههای هخامنشی) (v perzijščini), 2. izdaja. Teheran: Shiraz Navid Publications. str. 129. ISBN 964-358-015-6.
- ↑ R. Schmitt. ARTAXERXES. Encyclopædia Iranica. 15. december 1986. Pridobljeno 12. marca 2012.
- ↑ Po zgledu na Xerxes. Encyclopedia Iranica.
- ↑ Plutarh. Artaxerxes l.1.c.1. 11:129.
- ↑ Iran-e-Bastan/Pirnia, 1. Knjiga, str. 873.
- ↑ Dandamajev.
- ↑ Olmstead. History of Persian Empire, str. 289-290.
- ↑ Henri Gauthier. Le Livre des rois d'Égypte, IV, Cairo 1916 (=MIFAO 20), str. 152.
- ↑ Plutarh. Themistocles, II. del.
- ↑ Tukidid I, 137.
- ↑ Plutarh. Themistocles, 29.
- ↑ The Book of Daniel. Montex Publish Company, By Jim McGuiggan 1978, str. 147.
- ↑ New International Bible Dictionary. Zondervan, 1987, str. 95.
- ↑ Babylonian Chronology 626 B.C.-A.D. 75. Brown University Press, 1956, str. 17-18.
- ↑ Chronological Aspects of the Life of Christ. Zondervan, 1977, str. 127-128.
- ↑ Nehemija 2:1-9.
- ↑ Ashrafian, Hutan. (2011). Limb gigantism, neurofibromatosis and royal heredity in the Ancient World 2500 years ago: Achaemenids and Parthians. J Plast Reconstr Aesthet Surg. 64 (4): 557. PMID 20832372. doi:10.1016/j.bjps.2010.08.025.
- ↑ Ksenofont. Hellenica, II. knjiga, 1. poglavje.
Artakserks I. Rojen: ? Umrl: 424 pr. n. št.
| ||
Predhodnik: Kserks I. |
Kralj Perzije 464 pr. n. št. – 424 pr. n. št. |
Naslednik: Kserks II. |
Faraon Egipta 464 pr. n. št. – 424 pr. n. št. |