Ahemenidi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Zgodovina Irana in Perzije
Medijsko cesarstvo (728–550 pr. n. št.)
Ahemenidsko cesarstvo (648–330 pr. n. št.)
Selevkidsko cesarstvo (312-47 pr. n. št.)
Partsko cesarstvo (247 pr. n. št.-224 n. št.)
Sasanidsko cesarstvo (226–650)
Samanidi
Buvajhidi
Seldžuško cesarstvo
Horezmski imperij
Ilkhanat
Safavidi
Zandi
Kadžarsko cesarstvo
Pahlavi
Iranska revolucija
Islamska republika Iran (1980– )
Glavni članek: Ahemenidsko cesarstvo.

Dinastija Ahemenidov (staroperzijsko: Hakhāmanishiya) je bila dinastija starega perzijskega cesarstva oziroma Ahemenidskega cesarstva, imenovana po svojem ustanovitelju Ahemenu.

Zemljevid Kraljevske ceste v času Ahemenidskega cesarstva

Ahemenidi so vladali približno od leta 700 pr. n. št. Sredi 6. stoletja pr. n. št. so zrušili oblast Medijcev in ustanovili močno državo Perzijo. Perzijo je leta 331 pr. n. št. osvojil Aleksander Veliki in dinastija Ahemenidov je leta 330 pr. n. št. s smrtjo Dareja III. propadla.

Perzija je med vladanjem Ahemenidov dosegla visoke kulturne in ekonomske uspehe. Na vrhuncu svojih moči, okrog leta 500 pr. n. š. so ahemenidski vladarji Perzije upravljali z ozemlji današnjega Irana, Iraka, Armenije, Afganistana, Turčije, Bolgarije, manjši del Grčije, Egipt, Sirijo, velik del današnjega Pakistana, Indijo, Jordanijo, Izrael/Palestino, Libanon, Kavkazijo, srednjo Azijo, Arabski polotok in Libijo. To perzijsko cesarstvo je bilo do današnjega dne največje svetovno cesarstvo.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Vir[uredi | uredi kodo]

  • Enciklopedija JLZ, I., 55, Zagreb 1977