Seznam faraonov

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Seznam faraonov vsebuje vladarje Starega Egipta od Zgodnjega dinastičnega obdobja pred letom 3100 pr. n. št. do konca Ptolomejske dinastije leta 30 pr. n. št., ko je pod rimskim cesarjem Avgustom Egipt postal rimska provinca.

Datumi in trajanja vladavin v preglednici so približni. Seznam je zasnovan na dogovorjeni kronologiji Starega Egipta, ki temelji večinoma na bazi podatkov Digital Egypt for Universities, ki jo je razvil Petriejev muzej egipčanske arheologije. Datumi iz drugih virov so ustrezno označeni.

Naziv faraon se uporablja za monarhe od Prve dinastije (okoli 3150 pr. n. št.) dalje, čeprav se je kot tak začel uporabljati šele okoli 1200 pr. n. št. Vladarji zgodnejših dinastij so se naslavljali povsem drugače, na primer »gospodar (ali vladar) Gornjega in Spodnjega Egipta«.

Arhaično obdobje[uredi | uredi kodo]

Arhaično obdobje vsebuje zgodnje dinastije, ko sta bila Spodnji Egipt in Gornji Egipt ločeni kraljestvi, ter Prvo in Drugo dinastijo.

Zgodnje dinastije: Spodnji Egipt[uredi | uredi kodo]

Spodnji Egipt je geografsko obsegal severni tok Nila in Nilovo delto. Seznam faraonov je morda nepopoln.

Slika Ime Komentar Vladanje
Hsekiu / Seka Znan samo s Kamna iz Palerma[1]
Haju Znan samo s Kamna iz Palerma[2]
Tiju / Tejev Znan samo s Kamna iz Palerma[3]
Teš / Tješ Znan samo s Kamna iz Palerma[4]
Neheb Znan samo s Kamna iz Palerma[5]
Vazner Znan samo s Kamna iz Palerma[6] Okoli 3050 pr. n. št.
Mek Znan samo s Kamna iz Palerma[7]
(uničeno) Znan samo s Kamna iz Palerma[8]
Serech Double-Falcon.png
Dju / Dvojni sokol Vladal morda tudi v Zgornjem Egiptu. 32. stoletje pr. n. št. (kultura Nakada III)

Zgodnje dinastije: Gornji Egipt[uredi | uredi kodo]

Gornji Egipt je obsegal ozek pas ozemlja na obeh bregovih Nila med Nubijo na jugu in Spodnjim Egiptom na severu. Seznam vladarjev je verjetno nepopoln in vsebuje nekaj nezanesljivih podatkov.

Slika Ime Komentar Vladanje
Slon Konec 4. tisočletja pr. n. št.
Bik 4. tisočletje pr. n. št.
Škorpijon I. Najstarejša grobnica v Umm el-Qa'abu je imela insignije škorpijona. Okoli 3200 pr. n. št. (?)
Iry Hor name.jpg
Iri-Hor Morda neposredni predhodnik Kaja. Okoli 3150 pr. n. št. (?)
Ka vessel.JPG
Ka[9][10] Ime se verjetno bere Sekhen in ne Ka. Morda je bil neposredni predhodnik Narmerja. Okoli 3100 pr. n. št.
Kingscorpion.jpg
Škorpijon II. Ime se morda bere Serket in je mora ista oseba kot Narmer. Okoli 3150 pr. n. št.

Prva dinastija[uredi | uredi kodo]

Prva egipčanska dinastija je vladala od okoli 3150 pr. n. št. do okoli 2900 pr. n. št.

Slika Ime Komentar Vladanje
NarmerPalette-CloseUpOfNarmer-ROM.png
Narmer Vladar, ki je združil Gornji in Spodnji Egipt.[11] Okoli 3150 pr. n. št.
GlazedFiaenceVesselFragmentNameOfAha-BritishMuseum-August21-08.jpg
Aha Grška oblika: Athotís. Okoli 3050 pr. n. št.
Djer stela retouched.jpg
Djer Grška oblika: Uenéphes (po njegovem zlatem imenu In-nebw). Njegovo ime in titular sta zapisana na Kamnu iz Palerma. Za njegovo grobnico so kasneje verjeli, da je legendarna Ozirisova grobnica. 54 let[12]
Egypte louvre 290.jpg
Djet Grška oblika: Usapháis. 10 let[13]
-
Merneit Vladarica. Regentka za svojega sina in naslednika Dena. Verjetno Djerova hčerka in glavna Djetova žena. Od okoli 2970 pr. n. št.
Den label.jpg
Den Grška oblika: Kénkenes (po ramzeškem črkovanju njegovega rojstnega imena Qenqen.[14]). Prvi faraon upodobljen z dvojno krono Egipta in prvi faraon s celim imenom niswt bity. 42 let[13]
Anedjib Closeup.jpg
Adžib Grška oblika: Miebîdós. znan po svojem nesrečo prinašajočem nebwy imenu.[15] 10 let
PotterySherdWithNameOfSemerkhet-PetrieMuseum-August21-08.jpg
Semerket Grška oblika: Semempsés. Prvi egipčanski vladar s popolnoma razvitim nebty imenom. Cela njegova vladavina je ohranjena na Kamnu iz Kaira. 8½ let[13]
CroppedStelaOfQaa.JPG
Kaa Grška oblika: Bienéches. Vladal zelo dolgo. Njegova grobnica je zadnja s stranskimi grobnicami. 34 let
Sneferka.png
Sneferka Vladal zeko kratko. Točen kronološki položaj njegove vladavine ni znan. Okoli 2900 pr. n. št.
BirdFraegment.png
Hor Ptič Vladal zelo kratko. Točen kronološki položaj njegove vladavine ni znan. Okoli 2900 pr. n. št.

Druga dinastija[uredi | uredi kodo]

Druga egipčanska dinastija je vladala od 2900 pr. n. št. do 2686 pr. n. št.

Slika Ime Komentar Vladanje
Hotepsekhemwy.jpg
Hotepsekemvi[16] Maneto ga imenuje Boëthos in pravi, da je med njegovo vladavino v močnem potresu umrlo veliko ljudi. 15 let
Nebra Hotepsekhemwy vase.png
Nebra[17] Grška oblika: Kaíechós, po ramzeškem kartušnem imenu Kakaw. Prvi vladar, ki je v svojem kraljevskem imenu uporabljal sončni disk. Nebra bi lahko bil ista oseba kot Veneg. 14 let
Nynetjer 2.jpg
Ninečer[18] Grška oblika: Binóthris. Ninečer je morda razdelil Egipt med svoje naslednike in baje dovolil ženskam, da so vladale kot faraoni. 43–45 let
Weneg.png
Veneg[19] Grška oblika: Ougotlas/Tlás. Lahko bi bil samostojen vladar ali istoveten s Set-Peribsenom, Sekemib-Perenmatom ali Ranebom.
Abydos KL 02-05 n13.jpg
Sened[20] Grška oblika: Sethenes. Morda ista oseba kot Set-Peribsen, kar je zelo sporno.[21]
Peribsen.jpg
Peribsen Nad njegovim serekom je Set in ne Hor. Promoviral je kult sonca in zmanjšal moč uradnikov, nomarhov in palatinov. Nekateri znanstveniki so prepričani, da je vladal nad razdeljenim Egiptom.[22]
CalciteVesselFragmentNameOfSekhemibPerenmmat-BritishMuseum-August21-08 retouched.jpg
Sekemib Lahko bi bil ista oseba kot Set-Peribsen.[23]
Abydos KL 03-05 n19.jpg
Neferkare I. Grška oblika: Néphercherés. Znan samo z ramzeškega seznama faraonov. Arheološko ni dokazan.
Neferkasokar-inscription.png
Neferkasokar Grška oblika: Sesóchris. Znan samo z ramzeškega seznama faraonov. Arheološko ni dokazan. Legende iz Starega kraljestva pravijo, da je rešil Egipt pred dolgotrajno sušo.[24]
Hudjefasaqqara.png
Hudžefa I. Znan samo z ramzeškega seznama faraonov. Njegovo pravo ime se je že do takrat izgubilo.
Khasekhem oxford2.jpg
Kasekemvi[25][26] Grška oblika: Chenerés. Vladar je po obdobju težav morda ponovno združil Egipt. Njegov serekh je izjemen, ker sta na njem tako Hor kot Set.

V Drugo dinastijo spadata tudi faraona Nubnefer, katerega kronološka umestitev ni jasna, in morda Sa, ki bi lahko spadal tudi v Tretjo dinastijo.

Staro kraljestvo[uredi | uredi kodo]

Staro kraljestvo je obdobje tretjega tisočletja pr. n. št., ko je Egipt dosegel prvi vrhunec v raznolikosti civilizacije in dosežkih (prvo od tako imenovanih Kraljstev, ki označujejo vrhunce civilizacije ob Nilu). Vključuje obdobje od tretje do šeste dinastije (2630 pr. n. št.2151 pr. n. št.). Mnogo egiptologov zraven šteje še memfiški sedmo in osmo dinastijo kot nadaljevanje vladavine, centralizirane v Memfisu. Staremu kraljestvu je sledilo obdobje neenotnosti in relativni kulturni zaton, znan kot Prvo vmesno obdobje.

Prestolnica Egipta v času Starega kraljestva je bila v Memfisu, kjer je Djoser postavil svoj dvor. Staro kraljestvo je najbolj poznano po množici piramid, ki so bile postavljene v tem času kot grobnice faraonov. Zato se Staro kraljestvo včasih označuje kot »doba piramid«.

Tretja dinastija[uredi | uredi kodo]

Tretja egipčanska dinastija je vladala od 2686 pr. n. št. do 2613 pr. n. št.

Slika Ime Komentar Vladanje
Djoser.jpg
Djoser[27][28] Grška oblika: Tosórthros. Naročil gradnjo prve piramide, za katero je načrte naredil njegov glavni arhitekt in pisar Imhotep. 19 ali 28 let okoli leta 2670 pr. n. št.
Sekhemkhet.png
Sekemket[29] Grška oblika: Tyréis, po Sekemketovem ramzeškem kartušnem imenu Teti. V nekropoli njegove nedokončane stopničaste piramide so odkrili posmrtne ostanke dve leti starega otroka.[30] 2649–2643
ReliefFragmentOfPharaohSanakht-BritishMuseum-August21-08.jpg
Sanakt Grška oblika: Necheróphes. Lahko bi bil istoveten z Nebko, čeprav se številni znanstveniki s tem ne strinjajo. okoli 2650
KhabaCloseUp.jpg
Kaba Morda je zgradil nedokončano stopničasto piramido in bil istoveten s Hunijem. 2643–2637
Huni-StatueHead BrooklynMuseum.png
Huni[31] Grška oblika: Áches. Lahko bi bil istoveten s Kahedžetom ali Kabo. Zgradil je nedokončano stopničasto piramido in več kultnih piramid po celem Egiptu. Za Hunija je dolgo časa veljalo, da je naročil gradnjo piramide v Meidumu. Grafiti iz Novega kraljestva so to domnevo ovrgli in gradnjo pripisali faraonu Snofruju. 2637–2613

Četrta dinastija[uredi | uredi kodo]

V Četrti dinastiji, ki je vladala od 2613 pr. n. št. do 2498 pr. n. št., so bili faraoni, ki so zgradili velike piramide, Kufu (Keops), Kafre (Kefren) in Menkaure (Mikerin).

Slika Ime Komentar Vladanje
Snofru Eg Mus Kairo 2002.png
Sneferu Grška oblika: Sóris. Vladal je 48 let, zato je imel dovolj časa, da je zgradil Meidumsko, Zlomljeno in Rdečo piramido. Nekateri znanstveniki so prepričani, da je pokopan v Rdeči piramidi. Dolgo časa je vladalo prepričanje, da Meidumska piramida ni njegovo, ampak Hunijevo delo. Staroegipčanski dokumenti ga opisujejo kot pobožnega, velikodušnega in dostopnega vladarja.[32] 2613–2589 pr. n. št.
Khufu CEM.jpg
Kufu Grška oblika: Keops ali Sufis. Zgradil je Veliko piramido v Gizi. Starogrški avtorji so ga opisali kot krutega tirana, staroegipčanski pa kot pobožnega in velikodušnega vladarja. Keops je glavna osebnost slavnega Westcarskega papirusa. Prvi tiskani papirusi izvirajo iz njegovega obdobja, zato so bili starogrški avtorji prepričani, da je pisal knjige, da bi se prikupil bogovom. 2589–2566 pr. n. št.
Djedefre-head.jpg
Džedefre Grška oblika: Rátoises. Nekateri znanstveniki so prepričani, da je zgradil Veliko sfingo v Gizi kot spomenik svojemu pokojnemu očetu. Zgradil je tudi piramido v Abu Rawashu. Piramido so razdejali Rimljani, ki so potrebovali gradivo za svoje zgradbe. 2566–2558 pr. n. št.
Khafre statue.jpg
Kafre Grška oblika: Kéfren ali Sufis II. Njegova piramida je druga največja v Gizi. Nekateri znanstveniki imajo njega za graditelja Velike sfinge. Starogrški avtorji ga opisujejo kot krutega kot Keopsa. 2558–2532 pr. n. št.
Vue-grande-excavation.jpg
Bikheris Grška oblika: Bikheris. Lahko bi bil lastnik nedokončane severne piramide v Zawyet el'Aryanu. -
MenkauraAndQueen-CloseUpOfKingsFace MuseumOfFineArtsBoston.png
Menkaure Grška oblika: Menhéres. Njegova piramida je tretja najmanjša v Gizi. Legenda pravi, da je njegova hčerka umrla zaradi bolezni in da jo je pokopal v krsti v obliki krave. 2532–2503 pr. n. št.
Abydos KL 04-06 n25.jpg
Šepseskaf Grška oblika: Seberhéres. Lastnik mastabe el-Fara'un. 2503–2498 pr. n. št.
-
Tamftis Po Manetonu je bil zadnji faraon Četrte dinastije. Arheološko ni dokazan in je morda izmišljen. -

Peta dinastija[uredi | uredi kodo]

Peta dinastija je vladala od leta 2498 do 2345 pr. n. št.

Slika Ime Komentar Vladanje
Userkaf.jpg
Userkaf Pokopan v Userkafovi piramidi v Sakari. Zgradil je prvi sončni tempelj v Abusirju. 2498–2491 pr. n. št.
Egypt sahura and god.jpg
Sahure Kraljevsko nekropolo je prestavil v Abusir, kjer je zgradil svojo piramido. 2490–2477 pr. n. št.
Neferirkare Kakai 2.png
Neferirkare Kakai Sahurejev sin, rojen kot Ranefer. 2477–2467 pr. n. št.
Raneferef.jpg
Neferefre Neferirkarejev sin. 2460–2458 pr. n. št.
Shepseskare Cylinder Seal.png
Šepseskare Vladal je najverjetneje za Neferefrejem in samo nekaj mesecev. Bil je morda Sahurejev sin.[33] nekaj mesecev
Niuserre BrooklynMuseum.png
Njusere Ini Neferefrejev brat. Na veliko gradil na abusirski nekropoli. 2445–2422 pr. n. št.
Menkauhor CG 40.jpg
Menkauhor Kaiu Zadnji faraon, ki je zgradil sončni tempelj. 2422–2414 pr. n. št.
DjedkareIsesi-GoldCylanderSeal MuseumOfFineArtsBoston.png
Djedkare Isesi Izvedel obširne reforme egipčanske administracije. Faraon z najdaljšo vladavino v svoji dinastiji, ki je trajala verjetno več kot 35 let. 2414–2375 pr. n. št.
Unas stelae.jpg
Unas V Unasovi piramidi so bila napisana prva piramidna besedila. 2375–2345 pr. n. št.

Šesta dinastija[uredi | uredi kodo]

Šesta dinastija je vladala od 2345 pr. n. št. do 2181 pr. n. št.

Slika Ime Komentar Vladanje
Teti-SistrumInscribedWithName MetropolitanMuseum.png
Teti Po Manetu je bil umorjen. 2345–2333 pr. n. št.
Abydos KL 06-02 n35.jpg
Userkare Vladal 1 do 5 let. Lahko bi bil uzurpator Tetijevega prestola. 2333–2332 pr. n. št.
Kneeling statue of Pepy I.jpg
Pepi I. 2332–2283 pr. n. št.
Hidden treasures 09.jpg
Merenre I. 2283–2278 pr. n. št.
AnkhnesmeryreII-and-Son-PepiII-SideView BrooklynMuseum.png
Pepi II. Vladal 94 let, kar je morda največ v človeški zgodovini. Po drugih podatkih je vladal morda »samo«  64 let. 2278–2184 pr. n. št.
Neferka Omenjen je samo v Oxford Encyclopedia of Ancient Egypt. Vladal je sočasno s Pepijem II. in bil morda njegov sin ali sovladar. 2200–2199 pr. n. št.
Abydos KL 06-06 n39.jpg
Merenre II.[34] Kratkoživ vladar, morda postaren sin Pepija II. Eno leto in en mesec okoli leta 2184 pr. n. št.
Abydos KL 07-01 n40.jpg
Nečerkare Tega vladarja sta Herodot in Maneto pretvorila v legendarno kraljico Nitokris.[35] Včasih se omenja tudi kot prvi kralj združene sedme in osme dinastije. Malo časa okoli 2184–2181 pr. n. št.

Prvo vmesno obdobje[uredi | uredi kodo]

Prvo vmesno obdobje Egipta (2181 – 2060 pr. n. št.) je obdobje nereda in kaosa med koncem Starega kraljestva in začetkom Srednjega kraljestva.

Po smrti Pepija II. je Staro kraljestvo hitro razpadlo. Pepi II. je vladal več kot 64 in morda celo 94 let, dlje kot kateri drugi monarh v zgodovini. Zadnja leta njegove vladavine je zaznamovala neuspešnost zaradi njegove visoke starosti. Zveza dveh kraljestev je razpadla in v deželi je zavladala lakota.

Kralji Sedme in Osme dinastije, nasledniki Šeste dinastije, so poskušali obdržati nekaj oblasti v Memfisu, sicer pa so si večino oblasti prisvojili močni nomarhi. Po 20 do 45 letih jih je strmoglavila nova veja vladarjev s sedežem v Herakleopolisu Magna. Kmalu po teh dogodkih se jim je rivalska veja vladarjev s sedežem v Tebah uprla in združila Gornji Egipt. Okoli leta 2055 pr. n. št. je Mentuhotep II., sin in naslednik kralja Intefa III. porazil severne rivale, združil oba Egipta in začel Srednje kraljestvo.

Sedma in Osma dinastija sta vladali približno 20 do 45 let. V tem času je v morda razdeljenem Egiptu vladalo veliko enodnevnih kraljev iz Memfisa. Njihova moč je bila zaradi učinkovitega fevdalnega sistema, v katerega je bila vključena državna administracija, zelo omejena. Seznam kraljev iz obeh dinastij v naslednji preglednici temelji na Abiškem seznamu kraljev, ki je nastal med vladavino Setija I., in bil objavljen v knjigi Jürgena von Beckeratha Handbuch der ägyptischen Königsnamen (Priročnik z egipčanskimi kraljevimi imeni)[36] in najsodobnejši rekonstrukciji Torinskega seznama kraljev iz ramzeškega obdobja.[37]

Sedma dinastija[uredi | uredi kodo]

Sedma egipčanska dinastija je označila začetek Prvega vmesnega obdobja Egipta v zgodnjem 22. stoletju pr. n. št. O dinastiji ni skoraj nič znanega, zato jo imajo nekateri egiptologi za izmišljeno.[38]

V 3. stoletju pr. n. št. je egipčanski svečenik Maneto napisal zgodovino Egipta z naslovom Aegyptiaca. V njej piše, da je po propadu Šeste dinastije vladalo sedemdeset kraljev po sedemdeset dni. Obdobje je imenoval Sedma dinastija.

Osma dinastija[uredi | uredi kodo]

Osma dinastija je vladala približno od 2173 pr. n. št. do 2160 pr. n. št.

Slika Ime Komentar Vladanje
Abydos KL 07-02 n41.jpg
Menkare Zelo verjetno dokazan na fragmentu reliefa iz grobnice kraljice Neit.[39][40][41]
Abydos KL 07-03 n42.jpg
Neferkare II.
Abydos KL 07-04 n43.jpg
Neferkare III. Dokazan na napisih v grobnici njegove matere Ankhesenpepi. Začel graditi piramido v Sakari.
Abydos KL 07-05 n44.jpg
Džedkare II.
Abydos KL 07-06 n45.jpg
Neferkare IV.
Abydos KL 07-07 n46.jpg
Merenhor
Abydos KL 07-08 n47.jpg
Neferkamin I.
Abydos KL 07-09 n48.jpg
Nikare Morda dokazan na valjastem pečatniku.
Abydos KL 07-10 n49.jpg
Neferkare V.
Abydos KL 07-11 n50.jpg
Neferkahor Dokazan na valjastem pečatniku.
Abydos KL 07-12 n51.jpg
Neferkare VI.
Abydos KL 07-13 n52.jpg
Neferkamin Anu
Abydos KL 07-14 n53.jpg
Kakare Ibi V Sakari zgradil piramido z zadnjimi znanimi piramidnimi besedili. 2169–2167 pr. n. št.
Abydos KL 07-15 n54.jpg
Neferkaure Dokazan na enem od treh odlokov iz Minovega templja v Qiftu. 2167–2163 pr. n. št.
Abydos KL 07-16 n55.jpg
Neferkauhor Dokazan na osmih odlokih iz Minovega templja in napisu v Šemajevi grobnici. 2163–2161 pr. n. št.
Abydos KL 07-17 n56.jpg
Neferirkare Verjetno dokazan z odlokom iz Minovega templja. 2161–2160 pr. n. št.

Deveta dinastija[uredi | uredi kodo]

Deveta egipčanska dinastija[42] je vladala od 2160 do 2130 pr. n. št. Na Torinskem seznamu kraljev je omenjenih 18 faraonov Devete in Desete dinastije. Od teh imen jih dvanajst manjka, imena štirih pa so samo delno ohanjena.[42]

Slika Ime Komentar Vladanje
Egypte louvre 246 panier.jpg
Meriibre Heti Horovo ime: Meribtavi, grška oblika imena: Ahthoes. Maneto trdi, da je bil ustanovitelj dinastije. 2160 pr. n. št. – ?
- -  ?
Neferkare VII. -  ?
Nebkaure Khety Petrie.png
Nebkaure Heti Grška oblika: Ahthoes II.  ?
Setut ali Senen... -  ?
- -  ?
Meri— -  ?
Šed— -  ?
H— -  ?

Deseta dinastija[uredi | uredi kodo]

Deseta dinastija je bila skupina lokalnih vladarjev, ki je vladala v Spodnjem Egiptu od leta 2130 do 2040 pr. n. št.

Slika Ime Komentar Vladanje
Graffito Meryhathor Djehutynakht Hatnub.jpg
Merihator - 2130 pr. n. št. - ?
Neferkare VIII. -  ?
Coffin Nefri Wahkare Lacau.jpg
Vahkare Heti Grška oblika: Acthoes III  ?
Stele Anpuemhat Quibell.png
Merikare -  ? - 2040 pr. n. št.

Enajsta dinastija[uredi | uredi kodo]

Enajsta dinastija je bila lokalna skupina vladarjev s koreninami iz Gornjega Egipta, ki je vladala od leta 2134 do 1991 pr. n. št. Faraoni so izvirali iz dinastijetebanskih nomarhov, ki so služili faraonom iz Osme, Devete ali Desete dinastije.

Slika Ime Komentar Vladanje
Prince Intef Petrie.png
Intef Tebanski nomarh, ki je služil neimenovanemu kralju, domnevni ustanovitelj Enajste dinastije. -

Intefovi nasledniki so se otresli svojih oblastnikov na severu in pod Mentuhotepom II. zavladali celemu Egiptu.

Slika Ime Komentar Vladanje
Statue Mentuhotep-aa by Khruner.jpg
Mentuhotep I.[43] Uradno tebanski nomarh, ki je zelo verjetno vladal kot neodvisen vladar. -
Intef I.jpg
Intef I. Prvi član dinastije s Horovim imenom. 2134 - 2117 pr. n. št.
Funerary stele of Intef II.jpg
Intef II. Osvojil Abidos in Abidpški nom. 2117 - 2069 pr. n. št.
Silsileh close up.jpg
Intef III. Osvojil Asjut in morda ozemlje do 17. noma.[44] 2069 - 2060 pr. n. št.

Srednje kraljestvo[uredi | uredi kodo]

Srednje kraljestvo je obdobje med prvim in drugim vmesnim obdobjem. Nekateri egiptologi med vladarje Srednjega kraljestva ne štejejo samo Dvanajste dinastije ampak tudi del Enajste, Trinajsto in Štirinajsto dinastijo. Za Srednje kraljestvo je značilno širjenje trgovanja preko meja kraljestva, kar je nazadnje pripeljalo do njegovega propada, ki ga je sprožila invazija Hiksov.

Enajsta dinastija (nadaljevanje)[uredi | uredi kodo]

Drugi del Enajste dinastije se šteje med vladarje Srednjega egipčanskega kraljestva.

Slika Ime Komentar Vladanje
Mentuhotep Closeup.jpg
Mentuhotep II.[45] Okoli leta 2050 pr. n. št. Začetek Srednjega kraljestva . 2060 - 2010 pr. n. št.
Mentuhotep-OsirideStatue-CloseUp MuseumOfFineArtsBoston.png
Mentuhotep III.[46] Vodil prvo odpravo Srednjega kraljestva v Punt. 2010 - 1998 pr. n. št.
Relief Mentuhotep IV Lepsius.jpg
Mentuhotep IV.[47] Skrivnosten faraon, ki se na kasnejših seznamih kraljev ne pojavlja. Strmoglavil ga je morda njegov vezir in naslednik Amenemhet I. 1997 - 1991 pr. n. št.

Skrivnostni kralji, dokazani samo v Spodnji Nubiji[uredi | uredi kodo]

Slika Ime Komentar Vladanje
Inscription Segerseni Gauthier.png
Segerseni[48] Nejasen faraon, ki ni na nobenem kasnejšem seznamu kraljev. Njegov grob je neznan. Dokazan je samo v Spodnji Nubiji, zelo verjetno kot uzurpator ob koncu Enajste ali na začetku Dvanajste dinastije.
Inscription Qakare Ini.png
Kakare Ini[48] Nejasen faraon, ki ni na nobenem kasnejšem seznamu kraljev. Njegov grob je neznan. Dokazan je samo v Spodnji Nubiji, zelo verjetno kot uzurpator ob koncu Enajste ali na začetku Dvanajste dinastije.
Inscription Iyibkhentre Gauthier 02.jpg
Ibhentre[48] Nejasen faraon, ki ni na nobenem kasnejšem seznamu kraljev. Njegov grob je neznan. Dokazan je samo v Spodnji Nubiji, zelo verjetno kot uzurpator ob koncu Enajste ali na začetku Dvanajste dinastije.

Dvanajsta dinastija[uredi | uredi kodo]

Dvanajsta dinastija je vladala od leta 1991 do 1802 pr. n. št. Egipčani jo imajo za svojo največjo dinastijo.

Slika Ime Komentar Vladanje
Amenhet.jpg
Amenemhet I.[49][50] Na oblast prišel po strmoglavljenju Mentuhotepa IV. Umorjen. 1991–1962 pr. n. št.
Ägyptisches Museum Leipzig 104.jpg
Senusret I.[51] Grška oblika imena: Sesostris I. Zgradil Belo kapelo. 1971–1926 pr. n. št.
Louvre sphinx.jpg
Amenemhet II.[52] - 1929–1895 pr. n. št.
Senusret II.jpg
Senusret II.[53] Grška oblika imena: Sesostris II. 1897–1878 pr. n. št.
GD-EG-Louxor-116.JPG
Senusret III.[54]
Grška oblika imena: Sesostris III. Najmočnejši faraon Srednjega kraljestva. 1878–1860 pr. n. št.
Amenemhet III, basalto, seconda metà del XIX sec. ac. 02.JPG
Amenemhet III.[55] - 1860–1815 pr. n. št.
AmmenemesIV(Front)-BritishMuseum-August19-08.jpg
Amenemhet IV.[56] Po podatku na napisu v Knososu je imel najmanj eno leto sovladarja. 1815–1807 pr. n. št.
Louvre 0320O7 01.jpg
Sobekneferu[57] Ena od redkih faraonk. 1807–1802 pr. n. št.
Amenemhat VI.jpg
Seankibtavi Seankhibra Skrivnosten vladar 12. dinastije, ki je bil uzurpator ali eden od prvih treh vladarjev dinastije.

Drugo vmesno obdobje[uredi | uredi kodo]

Drugo vmesno obdobje je obdobje zmede med koncem Srednjega kraljestva in začetkom Novega kraljestva. V tem času so Hiksi preplavili Egipt in vladali v Petnajsti in Šestnajsti dinastiji.

Hiksi so se prvič pojavili med vladanjem Sobekhotepa IV. in so okoli leta 1720 pr. n. št. prevzeli nadzor nad mestom Avaris (danes Tell ed-Dab'a/Khata'na). Hiksi so pod vladarjem Salitisom, ustanoviteljem Petnajste dinastije, zavzeli Egipt, ki mu je takrat vladal Dudimose I.

V času, ko je Memfis padel v roke Hiksov, je domača vladarska hiša iz Teb razglasila neodvisnost in se oklicala za Sedemnajsto dinastijo. Ta dinastija je na koncu pregnala Hikse nazaj v Azijo.

Trinajsta dinastija[uredi | uredi kodo]

Trinajsta dinastija je vladala od 1786 pr. n. št. do okoli 1705 pr. n. št.

Slika Ime Komentar Vladanje
Sekhemrekhutawy Sobekhotep Amenemhat.jpg
Sobekhotep I. Ustanovitelj Trinajste dinastije. Njegova vladavina je dobro dokumentirana. 1802–1800 pr. n. št.[58]
AmenemhatSenebefCylinderPetrie.png
Sonbef Morda Sobekhotepov brat in sin Amenemheta IV.[58] 1800–1796 pr. n. št.[58]
Stele of Nerikare.png
Nerikare - 1796 pr. n. št.
Amenemhat V.jpg
Amenemhet V. Vladal tri ali štiri leta.[58] 1796–1793 pr. n. št.[58]
Plaque Qemaw by Khruner.jpg
Ameni Kemau Pokopan v svoji piramidi v južnem Dašurju. 1795–1792 pr. n. št.
Hetep-ib-Re-mace.png
Hotepibre Imenovan tudi Sehotepibre. 1792–1790 pr. n. št.
Iufni Dokazan samo na Torinskem seznamu kraljev. Zelo malo časa, morda okoli 1790 – 1788 pr. n. št.[58]
Table CG23040 Kamal.jpg
Amenemhet VI. - 1788–1785 pr. n. št.
Stele Nebnuni by Khruner.jpg
Semenkare - 1785–1783 pr. n. št.[58] ali 1739 pr. n. št.[59]
Cylinder Sehetepibre by Khruner.jpg
Sehetepibre - 1783–1781 pr. n. št.[58]
Sevadžkare Znan samo s Torinskega seznama kraljev.
Nedžemibre Znan samo s Torinskega seznama kraljev. 7 mesecev leta 1780 pr. n. št.[58] ali 1736 BC[59]
Louvre 032007 40.jpg
Sobekhotep II. - Vladal približno tri leta, 1780 - 1777 pr. n. št.[58]
Renseneb 4 mesece 1777 pr. n. št.[58]
Ka Statue of horawibra.jpg
Hor I. Slaven zaradi nedotaknjenega groba in kipa Ka. 1 leto in 6 mesecev, 1777–1775 BC[58]
Khabaw2.png
Sehemre Morda sin Hora I. Ocenjeno na tri leta, 1775–1772 pr. n. št.[58]
OsirisBed.jpg
Džedhepereu Morda sin Hora I. Ocenjena na 2 leti, 1772–1770 pr. n. št.[58]
Kay Amenemhat.jpg
Sebkaj Morda dva kralja, Seb in njegov sin Kaj.[58]
Cylinder Sedjefakare Petrie.jpg
Sedžefakare Dobro dokumentiran kralj, dokazan na številnih stelah in drugih dokumentih. 5 do 7 let ali 3 leta, 1769 - 1766 pr. n. št.[58]
Wegaf Rubensohn.png
Vegaf V starih študijah ustanovitelj dinastije. okoli 1767 pr. n. št.
Khendjer.jpg
Hendžer Morda prvi semitsko govoreči faraon. Zgradil Hendžerjevo piramido v Sakari. Najmanj 4 leta in 3 mesece okoli 1765 pr. n. št.
Imyremeshaw.jpg
Imiremeša Dokazan na dveh kolosalnih kipih. Vladal manj kot 10 le od leta 1759 pr. n. št.[58] ali 1711 pr. n. št. .[60]
Hotepkare cylinder Petrie.png
Intef IV. -  ?
Stele JE 35256 Randall-MacIver.png
Set I. -  ?
SobekhotepIII-DualRelief BrooklynMuseum.png
Sobekhotep III. 4 leta in 2 meseca. ookoli 1755–1751 pr. n. št.
Neferhotep I 2.jpg
Neferhotep I. 11 let. 1751–1740 pr. n. št.
Turiner2.png
Sihator Kratkotrajen sovladar brata Neferhotepa I. 1739 pr. n. št.[58]
Statue of Sobekhotep IV.jpg
Sobekhotep IV. 10 ali 11 let. 1740–1730 pr. n. št.
Statue of Merhotepre Sobekhotep V.jpg
Sobekhotep V. - Okoli 1730 pr. n. št.
KneelingStatueOfSobekhotepV-AltesMuseum-Berlin.png
Sobekhotep VI. 4 leta 8 mesecev in 29 dni. Okoli 1725 pr. n. št.
Scarab of King Ia-ib LACMA M.86.313.10 (2 of 2).jpg
Ibiau 10 let in 8 mesecev. 1725–1714 pr. n. št. ali 1712–1701 pr. n. št.[58]
Merneferre Ay.jpg
Aj I. Najdlje vladajoči kralj v dinastiji. 23 let, 8 mesecev in 18 dni, 1701–1677 pr. n. št.[58] ali 1714–1691 pr. n. št.
Merhotepre Ini.png
Ini I. Morda sin svojega predhodnika. 2 leti 3 ali 4 mesece in 9 dni, 1677–1675 pr. n. št.[58] ali 1691–1689 pr. n. št.
Sevadžtu Dokazan samo na Torinskem seznamu kraljev. 3 leta in2–4 mesece, 1675–1672 pr. n. št.[58]
Neferhotep II 2.jpg
Ined Morda ista oseba kot Neferhotep II. 3 leta, 1672–1669 BC[58]
Hor II. 5 let.  ?
Merkawre Sobekhotep.png
Sobekhotep VII. 2 leti in 6 mesecev. [58] 1664–1663 pr. n. št.[58]
Sedem kraljev Imena izgubljena na izgubljenem delu Torinskega seznama kraljev.[58] 1663 pr. n. št.. - ?[58]
Mer[…]re -  ?
Merkheperre Scarab.png
Merhepere

- Nekje med 1663 pr. n. št. in 1649 pr. n. št. [58]
Merkare Dokazan samo na Torinskem seznamu kraljev. Nekje med 1663 pr. n. št. in 1649 pr. n. št.[58]
Izgubljeno ime -  ?
Sewadjare Mentuhotep.png
Mentuhotep V. - Okoli 1655 pr. n. št.[58]
[…]mosre -  ?
Ibi […]maatre -  ?
Hor[…] […]webenre -  ?
Se...kare  ?  ?
Sankhptahi.jpg
Sanhptah Morda sin svojega predhodnika.  ?
...re  ?  ?
Se...enre  ?  ? - 1649 pr. n. št.[58]

Položaj naslednjih kraljev je nezanesljiv:

Slika Ime Komentar Vladanje
Djedhotepre Dedumose stele.png
Dedumoz I. Morda kralj Šestnajste dinastije. okoli. 1654 pr. n. št.
Djedneferre Dedumose.png
Dedumoz II. Morda kralj Šestnajste dinastije.  ?
Senebmiu.png
Senaibiu Pozna Trinajsta dinastija. Po letu 1660 pr n. št.[58]
Snaaib.jpg
Senaib Morda kralj Abidoške dinastije.  ?
Statue Mershepsesre by Khruner.jpg
Meršepsesre Pozna Trinajsta dinastija.  ?

Štirinajsta dinastija[uredi | uredi kodo]

Štirinajsta dinastija je bila skupina lokalnih vladarjev iz vzhodne Nilove delte s sedežem v Avarisu,[61] ki je vladala ali od 1805 pr. n. št. ali od okoli 1710 pr. n. št. do okoli 1650 pr. n. št. V dinastiji je bilo več vladarjev s zahodnosemitskimi imeni, za katere se domneva, da so bili kanaanskega porekla. Rekonstrukcija dinastije je zelo sporna. Sporni so predvsem položaji petih kraljev pred Nehesijem.

Slika Ime Komentar Vladanje
Scarab Sekhaenre EA30511 Hall.jpg
Jakbim Sehaenre Kronološki položaj nezanesljiv.[61] 1805–1780 pr. n. št.
Scarab Nubwoserre UC16597.jpg
Jamu Nubvoserre Kronološki položaj nezanesljiv.[61] 1780–1770 pr. n. št.
QarehScarabPetrie.png
Kareh[61] Kronološki položaj nezanesljiv.[61] 1770–1760 pr. n. št.
AahotepreScarabPetrie.png
Ahotepre[61] Kronološki položaj nezanesljiv.[61] 1760–1745 pr. n. št.
Canaanite - Scarab with Cartouche of King Sheshi - Walters 4217 - Bottom (2).jpg
Šeši[62] Kronološki položaj, trajanje in obseg vladavine nezanesljivi.[63] Lahko bi bil tudi zgodnji kralj Hiksov iz druge polovice Petnajste dinastije. 1745–1705 pr. n. št.
Aasehra obelisk Petrie.png
Nehesi Vladal malo časa. Morda Šešijev sin.[63] okoli 1705 pr. n. št.
Haherevre -  ?
Nebefavre - okoli 1704 pr. n. št.
Sehebre Morda istoveten z Vazardom ali Šenehom.[64] -
Stele Merdjefare by Khruner.png
Merdžefare Morda istoveten z Vazardom ali Šenehom.[64] okoli 1699 pr. n. št.
Sevadžkare III. -  ?
Nebdžefare - okoli 1694 pr. n. št.
Vebenre -  ?
-  ?
Džefare? -  ?
Vebenre okoli 1690 pr. n. št.
Jar Nebsenre by Khruner.jpg
Nebsenre[63] Dokazan na vrču z njegovim priimkom. Najmanj 5 mesecev nekje med 1690 in 1649 pr. n. št.
Scarab Sekheperenre by Khruner.jpg
Seheperenre[63] Dokazan na enem samem odtisu skarabeja. 2 meseca nekje med 1690 in 1649 pr. n. št.
Anati Džedkare[63] Znan samo s Torinskega seznama kraljev.
Bebnum[63] Znan samo s Torinskega seznama kraljev.
Apepi[63] Morda dokazan kot kraljev sin na treh odtisih skarabeja.

Položaj in identiteta naslednjih faraonov ste nezanesljiva:

Slika Ime Komentar Vladanje
Scarab Nuya by Khruner.jpg
Nuja[64] Dokazan na odtisu skarabeja.
Wazad.png
Vazad[64] Morda identičen s Sehebrejem ali Merdžefarejem. okoli 1700 pr. n. št. ?
Sheneh.png
Šeneh[64] Morda identičen s Sehebrejem ali Merdžefarejem.
Scarab Shenshek by Khruner.png
Šenšek[64] Dokazan na odtisu skarabeja.
Khamure.png
Hamure[64]
Yakareb scarab.png
Jakareb[64]
YaqubHar scarab Petrie 75.png
Jakubhar[62] Spadal morda v Štirinajsto ali Petnejsto dinastijo ali bil vazal Hiksov. 17.–16. stoletje pr. n. št.

Torinski seznam kraljev našteva 25 drugih nedokazanih imen.

Petnajsta dinastija[uredi | uredi kodo]

Kratkoživa Petnajsta dinastija je vzniknila med Hiksi, nomadskim ljudstvom, ki se je pojavilo na območju rodovitnega polmeseca in od 1674 pr. n. št. do 1535 pr. n. št. vladala nad večino Nilove delte.

Slika Ime Komentar Vladanje
SemqenScarabPetrie.png
Semken Kronološki položaj nezanesljiv. 1649 pr. n. št. – ?
Aperanati scarab Petrie.png
Aperanat Kronološki položaj nezanesljiv.
Sakirhar -  ?
Khyan.jpg
Hian Vrh hiške moči; proti koncu svoje vladavine osvojil Tebe. 30–40 let
ScarabBearingNameOfApophis MuseumOfFineArtsBoston.png
Apepi I. - 40 let ali več
Cylinder Khondy Petrie.jpg
Hamudi - 1555 pr. n. št. – 1544 pr. n. št

Abidoška dinastija[uredi | uredi kodo]

V drugo vmesno obdobje se lahko vključi tudi neodvisno dinastijo, ki je vladala iz Abidosa v letih okoli 1650 pr. n. št. do 1600 pr. n. št.[65][66][67] Štirje dokazani kralji iz te dinastije so našteti brez upoštevanja njihovega (neznanega) kronološkega zaporedja:

Slika Ime Komentar Vladanje
Wepwawetemsaf.png
Vepuavetemsaf Lahko bi pripadal pozni Šestnajsti dinastiji.[68]
Pantjeny stele BM Budge.png
Pentini Lahko bi pripadal pozni Šestnajsti dinastiji.[68]
Snaaib.jpg
Senaib Lahko bi pripadal pozni Trinajsti dinastiji.[69][70][71]
Cartouche Senebkay by Khruner.jpg
Senebkaj Grob odkrit leta 2014. Morda istoveten z Woser[...]rejem s Torinskega seznama kraljev.

Šestnajsta dinastija[uredi | uredi kodo]

Šestnajsta dinastija je bila domorodna tebanska dinastija, ki je zavladala po propadu memfiške Trinajste dinastije okoli leta 1650 pr. n. št. Vladala je samo v Gornjem Egiptu. Okoli leta 1580 pr. n. št. jo je odstavila hiška Petnajsta dinastija.

Slika Ime Komentar Vladanje
Imena prvega kralja na Torinskem seznamu kraljev ni mogoče rekonstrurati.
Block Djehuti by Khruner.jpg
Džehuti 3 leta.
Stele Sekhemre Seusertawy by Khruner.png
Sobekhotep VIII. 16 let.
Stele JE 59635 by Khruner.png
Neferhotep III. 1 leto.
Sphinx Seankhenre by Khruner.jpg
Mentuhotep VII. Lahko bi bil iz Sedemnajste dinastije.[70] 1 leto.
Dagger Sewadjenre Petrie.png
Nebirirav I. 26 let.
Statuette Harpocrates Mariette.jpg
Nebirirav II.
Axehead Semenenre by Khruner.jpg
Semenre
Dagger Bebiankh by Khruner.jpg
Bebianh 12 let.
Djedhotepre Dedumose stele.png
Dedumoz I. Lahko bi bil iz Trinajste dinastije.[70]
Djedneferre Dedumose.png
Dedumoz II.
DjedankhraScarabPetrie.png
Montemsaf
Mentuhotep VI.jpg
Mentuhotep VI.
Senusret IV.png
Senusret IV.
Sekhemre

V Šestnajsto dinastijo bi lahko spadala tudi Pepi III.[72] in Nebmaatre. Njun kronološki položaj ni znan.[69][70]

Sedemnajsta dinastija[uredi | uredi kodo]

Sedemnajsta dinastija je bila nastanjena v Gornjem Egiptu in je vladala od 1650 pr. n. št. do 1570 pr. n. št.:

Slika Ime Komentar Vladanja
Rahotep stele BM Budge.png
Rahotep -
okoli 1620 pr. n. št.
RedGraniteStatueOfSobkemsafI(Detail)-BritishMuseum-August19-08.jpg
Sobekemsaf I. Vladal najmanj 7 let. -
Statuette Sobekemsaf Petrie b.png
Sobekemsaf II. Med vladavino Ramzesa IX. je bil njegov grob izropan in požgan. -
Louvre 122006 050.jpg
Intef V. - -
WoodenCoffinOfIntef-BritishMuseum-August21-08.jpg
Intef VI. Vladal več kot tri leta. -
Louvre 122006 051.jpg
Intef VII. - -
Relief Senakhtenre by Khruner.jpg
Tao I. - Okoli 1558 pr. n. št.
Sequenre tao.JPG
Tao II. Umrl v bitki s Hiksi. 1558–1554 pr. n. št.
Sarcophage-Kamose.jpg
Kamos 1554–1549 pr. n. št.

V zgodnji Sedemnajsti dinastiji je morda vladal tudi faraon Nebmaatre, katerega kronološki položaj ni znan.[73]

Novo kraljestvo[uredi | uredi kodo]

Novo kraljestvo je obdobje, ki vsebuje osemnajsto, devetnajsto in dvajseto dinastijo, od 16. do 11. stol. pr. n. št., med drugim in tretjim vmesnim obdobjem.

V Novem kraljestvu je Egipt obsegal največ ozemlja. Na jugu se je razširil v Nubijo, obvladoval je območja na bližnjem vzhodu in se s Hetiti boril za prevlado nad danešnjo Sirijo.

Dva najbolj znana faraona Novega kraljestva sta Akhenaten, znan tudi kot Amenhotep IV., ki je uvedel čaščenje enega boga Atona, kar je predvidoma prvi primer monoteizma, in Ramzes II. ki je poskušal osvojiti območja današnjega Izraela, Libanona in Sirije, ki so bila pod Egiptom v času osemnajste dinastije. To je pripeljalo do bitke pri Kadešu, kjer so se egipčanske čete spopadle s hetitskimi pod kraljem Muvatalijem II.

Osemnajsta dinastija[uredi | uredi kodo]

Osemnajsta egipčanska dinastija je vladala od 1550 pr. n. št. do 1292 pr. n. št.

Slika Ime Komentar Vladanje
AhmoseI-StatueHead MetropolitanMuseum.png
Ahmoz I. Brat in naslednik Kamoza, osvojil severni Egipt, kjer so vladali Hiksi. okoli 1550–1525 pr. n. št.; radiokarbonsko datiranje je začetek njegovega vladanja postavilo v obdobje 1570–1544 pr. n. št. s sredino leta 1557 pr. n. št.[74]
58 I Amenhotep I.jpg
Amenhotep I. Sin Ahmoza I. 1541–1520 pr. n. št.
ColossalSandstoneHeadOfThutmoseI-BritishMuseum-August19-08.jpg
Tutmoz I. Sin Senseneb in morda Amenhotepa I. Razširil ozemlje Egipta. 1520–1492 pr. n. št.
Stone block with relief at Karnak Temple Thutmosis II.jpg
Tutmoz II. Sin Tutmoza I. in po materini strani vnuk Amenhotepa I. 1492–1479 pr. n. št.
Hatshepsut.jpg
Hačepsut Druga znana faraonka. Proti koncu vladavine je morda vladala skupaj s svojim nečakom Tutmozom III. Slavna je zaradi pomorske odprave v Punt, dokumentirane v slavnem Hačepsutinem templju. Vladala je v obdobju, ko je bil Egipt na višku svoje moči Bila je hčerka Tutmoza I. in prva žena svojega brata Tutmoza II. 1479–1458 pr. n. št.
TuthmosisIII-2.JPG
Tutmoz III. Sin Tutmoza II. V prvem delu svoje vladavine je morda vladal skupaj s svojo teto in mačeho Hačepsut. Znan po širjenju egipčanskega ozemlja v Levant in Nubijo. Med njegovo vladavino je Egipčansko kraljestvo doseglo nejvečji obseg ozemlja. V drugi polovici vladavine je v templjih in na spomenikih izbrisal Hačepsutino ime in slike. 1458–1425 pr. n. št.
Amenhotep II.jpg
Amenhotep II. Sin Tutmoza III. Vladal na višku egipčanske moči. 1425–1400
Louvre Museum (7465530452).jpg
Tutmoz IV. Znan po Sanjski steli. Sin Amenhotepa II. Vladal na višku egipčanske moči. 1400–1390 pr. n. št.
Amenhotep iii british museum.jpg
Amenhotep III. Veliki Sin Tutmoza IV., Ehnatonov oče in Tutankamonov stari oče. Zgradil veliko templjev I spomenikov, vključno z ogromnim Pogrebnim templjem Amenhotepa III. 1390–1352 pr. n. št
GD-EG-Caire-Musée061.JPG
Amenhotep IV./ Ehnaton Začetnik amarnskega obdobja, v katerem je reformiral egipčansko mnogoboštvo v enoboštvo, osredotočeno na čaščenje boga Atona v pofobi sončnega diska. Prestolniso Egipta je preselil v Ahenaton. Bil je sin Amenhotepa III. z imenom Amenhotep, katerega je v skladu s svojim verskim prepričanjem spremenil v Ehnaton. 1352–1336 pr. n. št.
Spaziergang im Garten Amarna Berlin.jpg
Smenkare Proti koncu Ehnatonove vladavine je verjetno vladal skupaj z njim. Smenkare morda sploh vladal samostojno. Identiteta in celo njegov spol sta nejasna. Nekateri domnevajo, da bi lahko bil Ehnatonov sin in morda istoveten z Nefretete ali Meritaton. Lahko bi bil tudi naslednik ali istoveten s faraonko Neferneferuaton. 1335–1334 pr. n. št.
UnfinishedStele-NefertitiPouringWineIntoAkhenatensCup.png
Neferneferuaton Faraonka, morda identična s Smenkarejem. Arheološki dokazi jo povezujejo z žensko, ki je kot faraonka vladala proti koncu amarnskega obdobja, zelo verjetno z Nefretete. 1334-1332 pr. n. št.
TUT-Ausstellung FFM 2012 47 (7117819557).jpg
Tutankamon Na splošno velja, da je bil Ehnatonov sin, ki je ponovno uvedel egipčansko mnogoboštvo. Sprememba njegovega imena iz Tutankaton v Tutankamom kaže na ukinitev Atonovega kulta in vrnitev k Amonu kot glavnemu božanstvu. Na prestol je prišel pri približno osmih letih in pri osemnajstih ali devetnajstih umrl, zato je dobil nadimek Otroški kralj. 1332–1324 pr. n. št.
Opening of the Mouth - Tutankhamun and Aja-2.jpg
Aj Aj je bil Tutankamonov veliki vezir in pomemben državni uradnik med Ehnatonovo in Semenkarejevo vladavino. Bil je morda brat Tije, prve žene Amenhotepa III. in morda oče Ehnatonove glavne žene Nefertiti. Bil je plemiškega, vendar ne kraljevskega porekla. Tutankamona je nasledil, ker slednji ni imel naslednika. Po nekaterih virih naj bi se poročil z njegovo ženo. 1324–1320 pr. n. št.
StatueOfHoremhebAndTheGodHorus-DetailOfHoremheb01 KunsthistorischesMuseum Nov13-10.jpg
Horemheb Rojen kot navaden človek. V amarnskem obdobju je bil general. Z njim povezane zgradbe in spomeniki iz tega obdobja so bili vandalizirani in porušeni. Aja je nasledil kljub temu, da je bil za njegovega naslednika izbran Nahtmin. 1320–1292 pr. n. št.

Devetnajsta dinastija[uredi | uredi kodo]

Devetnajsta dianstija je vladala od 1293 pr. n. št. do 1185 pr. n. št. in je imela enega od največjih faraonov, Ramzesa II. Velikega.

Slika Ime Komentar Vladanje
StatueHeadOfParamessu-TitledFrontalView-RamessesI MuseumOfFineArtsBoston.png
Ramzes I.[75] Ni bil kraljevskega porekla. Na prestol je prišel zato, ker Horemheb ni imel moškega naslednika. 1292–1290 pr. n. št.
SetiI-KneelingStatueOfferingToOsiris-CloseUp MetropolitanMuseum.png
Seti I. Ponovno osvojil večino ozemlja, izgubljenega med Ehnatonovo vladavino. 1290–1279 pr. n. št.
RamsesIIEgypt.jpg
Ramzes II. Veliki Nadaljeval je širjenje egipčanskega ozemlja, dokler ni po bitki pri Kadešu leta 1275 pr. n. št. prišlo do mrtvila, ki se je končalo s sklenitvijo mirovnega sporazuma leta 1258 pr. n. št. Pogosto se povezuje z Mojzesom. V Egiptu je zgradil veliko spomenikov, od katerih je najbolj znan Abu Simbel v Nubiji. 1279–1213 pr. n. št.
Merenptah Louxor-HeadAndShoulders-BackgroundKnockedOut.png
Merneptah[76] Trinajsti sin Ramzesa II. 1213–1203 pr. n. št.
Amenmesse-StatueHead MetropolitanMuseum.png
Amenmes Domnevni Merneptahov sin in zelo verjetno uzurpator prestola. Vladal je morda kot oponent faraona Setija II. 1203–1200 pr. n. št.
Turin statue of Seti II.jpg
Seti II.[77] Merneptahov sin. Pred uveljavitvijo svojih zahtev po prestolu se je moral verjetno soočati z Amenmesom. 1203–1197 pr. n. št.
Siptah.jpg
Siptah[78] Morda sin Setija II. ali Amenmesa. Na prestol prišel kot mladenič. 1197–1191 pr. n. št.
Twosret.jpg
Tausret Morda žena Setija II. Ena od redkih faraonk. 1191–1190 pr. n. št.

Dvajseta dinastija[uredi | uredi kodo]

Dvajseta dinastija je vladala od 1190 pr. n. št. do 1077 pr. n. št.

Slika Ime Komentar Vladanje
Sethnakht closeup Lepsius.png
Setnaht Včasih tudi Setnakt, ni bil v sorodu a Setijem II., Siptahom ali Tausretom. Morda uzurpator Tausretovega prestola. Siptaha in Tausreta ni priznaval za legitimna vladarja. Morda član nepomembne stranske veje Ramzesove kraljevske družine. 1190–1186 pr. n. št.
KhonsuTemple-Karnak-RamessesIII-2.jpg
Ramzes III. Setnahtov sin. Leta 1175 pr. n. št. se je vojskoval z ljudstvi z morja. Morda umorjen. 1186–1155 pr. n. št.
M-Ramses IV.jpg
Ramzes IV. Sin Ramzesa III. Med njegovo vladavino je moč Egipta začela usihati. 1155–1149 pr. n. št.
Ramses V mummy head.png
Ramzes V. Sin Ramzesa IV. 1149–1145 pr. n. št.
RamassesVIFragmentarySarcophagusHead-BritishMuseum-August19-08.jpg
Ramzes VI. Sin Ramzesa III., brat Ramzesa IV., stric Ramzesa V. 1145–1137 pr. n. št.
Tomb KV1 Ramesses VII Lepsius.jpg
Ramzes VII. Sin Ramzesa VI. 1137–1130 pr. n. št.
SFEC-MEDINETHABU-Sethiherkhepeshef II.jpg
Ramzes VIII. Zameglen faraon, ki je vladal približno eno leto. istoveten s princem Setiherkepeshefom II. Sin Ramzesa III., brat Ramzesa IV. in Ramzesa VI., stric Ramzesa V. in Ramzesa VII. Edini faraon Dvajsete dinastije, katerega groba niso odkrili. 1130–1129 pr. n. št.
Ramesses9.jpg
Ramzes IX. Verjetno vnuk Ramzesa III., prvi bratranec Ramzesa V. in Ramzesa VII. 1129–1111 pr. n. št.
RamsesXCrop.jpg
Ramzes X.[79] Slabo dokumentiran garaon, ki je vladal 3 do 10 let. Njegovo poreklo je povsem neznano. 1111–1107 pr. n. št.
Temple Khonsu Ramesses XI Lepsius.jpg
Ramzes XI.[80] Morda sin Ramzesa X. V drugi polovici njegove vladavine je južno od Teb vladal visoki Amonov svečenik Herihor in oblast Ramzesa XI. omejil samo na Spodnji Egipt. Na severu ga je nasledil Smendes I. 1107–1077 pr. n. št

Tretje vmesno obdobje[uredi | uredi kodo]

Tretje vmesno obdobje (1077-664) se je začelo s koncem Novega kraljestva po razpadu egipčanskega imperija. V tem obdobju je vladalo več dinastij libijskega porekla, zato se to obdobje imenuje tudi Libijsko obdobje.

Enaindvajseta dinastija[uredi | uredi kodo]

Enaindvajseta dinastija je vladala iz Tanisa in je bila sorazmerno šibka. Formalno so bili faraoni iz te dinastije vladarji vsega Egipta, vendar so dejansko vladali samo Spodnjemu Egiptu. Vladali so od leta 1077 pr. n. št. do 943 pr. n. št.

Slika Ime Komentar Vladanje
Canopic Smendes Met.jpg
Smendes I.[81] Poročen s Tentamun, verjetno hčerko Ramzesa XI. 1077–1051 pr. n. št.
Bowcap Amenemnesut Psusennes by Khruner.jpg
Amenemnisu Nejasna štiriletna vladavina. 1051–1047 pr. n. št.
Golden Mask of Psusennes I.jpg
Psusenes I. Sin visokega tebanskega Amonovega svečenika Pinedžema I. Vladal 40 do 51 let. Znan po njegovi nedotaknjeni grobnici v Tanisu. Zaradi mogočne srebrne krste znan tudi kot »Srebrni faraon«. Eden od najmočnejših vladarjev v dinastiji. 1047–1001 pr. n. št.
Mask of Amenemope1.jpg
Amenemope Sin Psusenesa I. 1001–992 pr. n. št.
Seal Aakheperre Osorkon Petrie.jpg
Osorkon Starejši Sin Šošenk Aja, velikega guvernerja Mešveša (Libija). Znan tudi kot Osohor. 992–986 pr. n. št.
Siamun’s royal cartouche on a lintel.jpg
Siamon Faraon neznanega porekla, znan kot velik graditelj tretjega vmesnega obdobja. Eden on najmočnejših vladarjev v dinastiji. 986–967 pr. n. št.
Statue CG42192 legrain.jpg
Psusenes II. Sin visokega tebanskega Amonovega svečenika Pinedžema II. 967–943 pr. n. št.

Tebanski visoki Amonovi svečeniki[uredi | uredi kodo]

Visoki Amonovi svečeniki v Tebah uradno niso bili faraoni, vendar so imeli tako veliko moč, da so de facto vladali v Gornjem Egiptu v obdobju Enaindvajsete in Dvaindvajsete dinastije od leta 1080 do 945 pr. n. št. Svoja imena so pisali v kartušah in se pokopavali v kraljevskih grobnicah.

Slika Ime Komentart Vladanje
KingHerihorAdoreOsiris.jpg
Herihor Prvi visoki Amonov svečenik, ki je zahteval položaj faraona. Vladal je južnemu Egiptu medtem ko je na severu vladal Ramzes XI. 1080–1074 pr. n. št.
Payankh stele Mariette.jpg
Pianh - 1074–1070 pr. n. št.
Statue Pinedjem CG42191 Legrain.png
Pinedžem I. Pianhov sin, oče Psusenesa I. 1070–1032 pr. n. št.
Mummy Masaherta Smith.JPG
Masaharta Sin Pinedžema I. 1054–1045 pr. n. št.
Džedhonsuefan Sin Pinedžema I. 1046–1045 pr. n. št.
Molded Faience Amuletic Tube with Throne Name of the High Priest of Amen Menkheperre LACMA M.80.198.107.jpg
Meneperra Sin Pinedžema I. 1045–992 pr. n. št.
Nesbanebdjed II statuette Petrie.png
Smendes II. Sin Menheperraja. 992–990 pr. n. št.
Pinudjem-II.jpg
Pinedžem II. Sin Menheperraja, oče Psusenesa II. 990–976 pr. n. št.
Psusenes III. Morda ista oseba kot Psusenes II. On ali Pinedžem II. se na splošno štejeta za zadnja tebanska visoka Amonova svečenika s položajem faraona. 976–943 pr. n. št.

Dvaindvajseta dinastija[uredi | uredi kodo]

Faraoni iz dvaindvajsete dinastije so bili Libijci, vladali so od okrog 945 pr. n. št. do 715 pr. n. št.:

Ime Opombe Leta
Shoshenq I. po nekaterih virih biblijski Shishaq 945 pr. n. št.-924 pr. n. št.
Osorkon I. - 924 pr. n. št.-889 pr. n. št.
Shoshenq II. - 890 pr. n. št.-890/889 pr. n. št.
Takelot I. - 889 pr. n. št.-874 pr. n. št.
Harsiese upornik iz Teb 870 pr. n. št.-860 pr. n. št.
Osorkon II. - 874 pr. n. št.-850 pr. n. št.
Takelot II. - 850 pr. n. št.-825 pr. n. št.
Shoshenq III. - 825 pr. n. št.-786 pr. n. št.
Shoshenq "quartus" znan tudi kot Shoshenq Ib, IIIa, IIIbis, "IV" (ni isti kot Shoshenq IV), in drugi 786 pr. n. št.-773 pr. n. št.
Pami - 773 pr. n. št.-767 pr. n. št.
Shoshenq V. - 767 pr. n. št.-730 pr. n. št.
Osorkon IV. - 730 pr. n. št.-715 pr. n. št.

Triindvajseta dinastija[uredi | uredi kodo]

Triindvajseta dinastija je spet bila libijskega porekla, s sedežem v Leontopolisu, vladala je od leta 818 pr. n. št. do 715 pr. n. št.:

Ime Opombe Leta
Pedibastet - 818 pr. n. št.-793 pr. n. št.
Shoshenq IV. - 792 pr. n. št.-787 pr. n. št.
Osorkon III. - 787 pr. n. št.-759 pr. n. št.
Takelot III. - 764 pr. n. št.-757 pr. n. št.
Rudamon - 757 pr. n. št.-754 pr. n. št.
Iuput - 754 pr. n. št.-715 pr. n. št.

Libujci[uredi | uredi kodo]

Libujci niso priznani za dinastijo. Bili so skupina zahodnih nomadov iz Libije in so okupirali zahodno delto med leti 800 pr. n. št. in 727 pr. n. št.

Ime Opombe Leta
Inamunnifnebu - 800 pr. n. št.-790 pr. n. št.
 ? - 790 pr. n. št.-775 pr. n. št.
Niumateped - 775 pr. n. št.-750 pr. n. št.
Titaru - 758 pr. n. št.-750 pr. n. št.
Ker - 750 pr. n. št.-745 pr. n. št.
Rudamon - 745 pr. n. št.-740 pr. n. št.
Ankhor - 740 pr. n. št.-731 pr. n. št.
Tefnakht - 731 pr. n. št.-727 pr. n. št.

Štiriindvajseta dinastija[uredi | uredi kodo]

Štiriindvajseta dinastija je bila kratka rivalska dinastija iz zahodne delte, mesto Sais, ki je imela samo dva faraona, ki sta vladala od leta 727 pr. n. št. do 715 pr. n. št.

Ime Opombe Leta
Tefnakhte - 727 pr. n. št.-720 pr. n. št.
Bakenrenef (Bocchoris) - 720 pr. n. št.-715 pr. n. št.

Pozno obdobje[uredi | uredi kodo]

Pozno obdobje je trajalo od leta 716 pr. n. št. do 30 pr. n. št. ko je Egipt postal rimska province in obsega obdobja vladanja Nubijcev, Perzijcev in Makedoncev.

Petindvajseta dinastija[uredi | uredi kodo]

Nubijci so vdrli v Egipt leta 716 pr. n. št. in mu zavladali v petindvajseti dinastiji, ki je valdala do leta 656 pr. n. št.

Ime Opombe Leta
Shabaka - 716 pr. n. št.-702 pr. n. št.
Shebitku - 702 pr. n. št.-690 pr. n. št.
Taharqa - 690 pr. n. št.-664 pr. n. št.
Tantamani umrl 653 664 pr. n. št.-656 pr. n. št.

Nubijce so pregnali nazaj v Nubijo, kjer so ustanovili kraljestvo v Napati (656 pr. n. št.-590 pr. n. št.) in kasneje v Meroi (590 pr. n. št. – 4 stol. n. št.).

Šestindvajseta dinastija[uredi | uredi kodo]

Šestindvajseta dinastija je vladala od okrog 665 pr. n. št. do 525 pr. n. št.

Ime Opombe Leta
Neko I. -  ?
Psametik I. - 664 pr. n. št.610 pr. n. št.
Neko II. - 610 pr. n. št.595 pr. n. št.
Psametik II. - 595 pr. n. št.589 pr. n. št.
Aprij - 589 pr. n. št.570 pr. n. št.
Amazis II. - 570 pr. n. št.526 pr. n. št.
Psametik III. - 526 pr. n. št.525 pr. n. št.

Sedemindvajseta dinastija (prvo perzijsko obdobje)[uredi | uredi kodo]

Egipt so leta 525 pr. n. št. zavzeli Perzijci in ustanovili satrapijo, ki je bila del Ahemenidskega cesarstva do leta 404 pr. n. št.. Perzijski šahi so se v tem obdobju razglašali tudi za egipčanske faraone in vladali kot sedemindvajseta dinastija.

Slika Ime Komentar Vladanje
Cambyses II of Persia.jpg
Kambiz II. V bitki pri Peleziju leta 525 pr. n. št. je porazil Psametika III. 525–521 pr. n. št.
Smerdis (Bardija) Sin Kira Velikega. 522–521 pr. n. št.
Ignota prov., pannello decorativo del re sehibra, xxiii dinastia, 823-716 ac..JPG
Petubastis III. V dinastijo je uvrščen samo zaradi kronologije, ker ni bil v sorodu z Ahemenidi; upor Egipčanov v Nilovi delti. 522/21–520 pr. n. št.
Flickr - isawnyu - Hibis, Temple Decorations (III).jpg
Darej I. Veliki - 521–486 pr. n. št.
Xerxes Image.png
Kserks I. Veliki - 486–465 pr. n. št.
Psametik IV. V dinastijo je uvrščen samo zaradi kronologije, ker ni bil v sorodu z Ahemenidi. Domnevno voditelj egipčanskega upora. Natančen datum ni znan. Morda v 480. letih pr. n. št.
Artaban Hirkanijec - 465–464 pr. n. št.
Cartouche Artaxerxes I Lepsius.jpg
Artakserks I. Dolgoroki - 464–424 pr. n. št.
Kserks II. Zahtevnik. 424–423 pr. n. št.
Sogdijan Zahtevnik. 424–423 pr. n. št.
Darius ii.png
Darej II. Noh - 424–404 pr. n. št.

Osemindvajseta dinastija[uredi | uredi kodo]

Osemindvajseta dinastija je vladala samo 6 let, od 404 pr. n. št. to 398 pr. n. št. in imela samo enega faraona:

Slika Ime Komentar Vladanje
Amyrtaios aramaic papyrus Sachau.png
Amirtej Potomec saitskih faraonov iz Šestindvajsete dinastije, vodil je uspešen upor proti Perzijcem. 404–398 pr. n. št.

Devetindvajseta dinastija[uredi | uredi kodo]

Devetindvajseta dinastija je vladala od leta 398 pr. n. št. do 380 pr. n. št..

Slika Ime Komentar Vladanje
Louvre 032007 15.jpg
Neferit I. Znan tudi kot Baenre Nefaarud I. Uzurpator in ustanovitelj dinastije. V odprti bitki je porazil Amirteja in ga usmrtil. 399–393 pr. n. št.
Statue Achoris Petrie 01.jpg
Hakor Znan tudi kot Ahoris in Akoris. Sin Neferita I. okoli 392–okoli 391 pr. n. št.
Statue of 29th Dynasty King Psamuthis LACMA M.71.73.57.jpg
Psamut Uzurpator, ki je morda za leto dni odstavil Hakorja. okoli 391 pr. n. št.
Statue Achoris Petrie 01.jpg
Hakor (drugič) Strmoglavil Psamuta in ponovno zasedel prestol. okoli 390–okoli 379 pr. n. št.
Neferit II. Hakorjev sin. Po samo štirih mesecih vladanja ga je odstavil in verjetno ubil Nektaneb I. okoli 379 pr. n. št.

Trideseta dinastija[uredi | uredi kodo]

Trideseta dinastija je vladala od leta 380 pr. n. št. do 343 pr. n. št. ko so Egipt spet zavzeli Perzijci.

Slika Ime Komentar Vladanje
NectaneboI.jpg
Nektaneb I. Znan tudi kot Nehtnebef. Odstavil in verjetno usmrtil je Neferita II. in ustanovil zadnjo domorodno egipčansko dinastijo. Teosov oče. okoli 379–okoli 361 pr. n. št.
Fragment of a faience saucer inscribed with the name of King Teos (Djedhor). 30th Dynasty. From the Palace of Apries at Memphis, Egypt. The Petrie Museum of Egyptian Archaeology, London.jpg
Teos Od okoli 365 pr. n. št. sovladar svojega očeta Nektaneba I. Nektaneb II. ga je s pomočjo špartanskega kralja Agezilaja II. strmoglavil. okoli 361–okoli 359 pr. n. št.
Head of Nectanebo II-MBA Lyon H1701-IMG 0204.jpg
Nektaneb II. Zadnji domorodni egipčanski faraon.[82] okoli 359–okoli 342 pr. n. št.

Perzijci in Makedonci[uredi | uredi kodo]

Egipt je bil pod oblastjo Perzijcev in Makedoncev od leta 343 pr. n. št. do 309 pr. n. št. Po Manhetovo se perzijske vladarje med leti 343 pr. n. št. in 332 pr. n. št. včasih označuje kot enaintrideseto dinastijo.

Ime Opombe Leta
Artakserks III. Noh Egipt drugič zavzamejo Perzijci 343 pr. n. št.338 pr. n. št.
Artakserks IV. Arses vladal samo v Spodnjem Egiptu 338 pr. n. št.336 pr. n. št.
Khabbabash vodja nubijskega upora v Zgornjem Egiptu 338 pr. n. št.335 pr. n. št.
Darej III. Kodoman Zgornji Egipt se je vrnil pod Perzijce leta 335 pr. n. št. 336 pr. n. št.332 pr. n. št.
Aleksander Veliki Makedonec, zavzel je Perzijo in Egipt 332 pr. n. št.323 pr. n. št.
Filip III. Arrhidaeus slaboumni sin Filipa II. Makedonskega, Aleksandrov polbrat 323 pr. n. št.317 pr. n. št.
Aleksander IV. Makedonec sin Aleksandra in Roksane 317 pr. n. št.309 pr. n. št.

Ptolemajska dinastija[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Ptolemajska dinastija.

Druga helenistična dinastija, Ptolemajska, je vladala v Egiptu od 305 pr. n. št. do 30 pr. n. št., ko je Egipt postal rimska provinca. Če se v preglednici datumi prekrivajo, pomeni, da še šlo za sovladarstvo. Najslavnejši vladar v dinastiji je bila Kleopatra VII., znana kot Kleopatra, ki je bila soproga Julija Cezarja, po njegovi smrti pa soproga Marka Antonija. S prvim je imela sina, z drugim pa dva sinova in hčerko. Prizadevala se je ustvariti dinastično in politično zvezo z Rimom, vendar sta ji načrte prekrižala Cezarjeva smrt in Mark Antonijev vojaški poraz. Cezarjev sin Cezarion (Ptolemaj XV. Filopator Filometor Cezar) je kot zadnji vladar iz Ptolemajske dinastije skupaj z materjo vladal od 2. septembra 46 pr. n. št. Bil je morda edini Cezarjev sin, po katerem je dobil ime. Od domevne Kleopatrine smrti 12. avgusta 30 pr. n. št. do njegove domnevne smrti 23. avgusta 30 pr. n. št. je bil uradno samostojen vladar. Izročilo pravi, da so ga lovili in ubili na Oktavijanov ukaz, vendar za to ni nobenega trdnega dokaza.

Številčenje Ptolemajcev so sodobna iznajdba. Grki so jih razlikovali po pridevkih, na primer Filopator, ali po vzdevkih, na primer Everget. Številke v preglednici so dogovorjene, čeprav je bilo v 19. stoletju nekaj nesoglasij glede tega, katere od kasnejših Ptolemajcev se lahko šteje za vladarje. Ker so številke v različnih virih včasih različne, so najbolj zanesljiv način njihovega razlikovanja prav pridevki ali vzdevki.

Slika Ime Komentar Vladanje
Ptolemy I Soter Louvre Ma849.jpg Ptolemaj I. Soter Abdiciral leta 285 pr. n. št., umrl leta 283 pr. n. št. 305–285 pr. n. št.
Berenice I.jpg Berenika I. Žena Ptolemaja I.  ?–285 pr. n. št.
Oktadrachmon Ptolemaios II Arsinoe II.jpg Ptolemaj II. Filadelf - 288–246 pr. n. št.
Arsinoe I Dekadrachme.jpg Arsinoja I. Žena Ptolemaja II. 284/281– okoli 274 pr. n. št.
Oktadrachmon Ptolemaios II Arsinoe II.jpg Arsinoja II. Žena Ptolemaja II. 277-270 pr. n. št.
Ptolemy III Euergetes.jpg Ptolemaj III. Everget - 246–222 pr. n. št.
BerenikeIIOnACoinOfPtolemyIII.jpg Berenika II. Žena Ptolemaja III. Umorjena. 244/243–222 pr. n. št.
Octadrachm Ptolemy IV BM CMBMC33.jpg Ptolemaj IV. Filopator - 222–204 pr. n. št.
Oktadrachmon Arsinoe III.jpg Arsinoja III. Žena Ptolemaja IV. Umorjena. 220–204 pr. n. št.
Horunefer Revolucionaren faraon na jugu. 205–199 pr. n. št.
Ankmakis Revolucionaren faraon na jugu. 199–185 pr. n. št.
Tetradrachm Ptolemy V.jpg Ptolemaj V. Epifan Gornji Egipt v vstaji 207–186 pr. n. št. 204–180 207–186 pr. n. št.
Cleopatra I El Kab.jpg Kleopatra I. Sirijka Žena Ptolemaja V., sovladarka Ptolemaja VI. med njegovo mladoletnostjo. 193–176, 207–186 pr. n. št.
Ring with engraved portrait of Ptolemy VI Philometor (3rd–2nd century BCE) - 2009.jpg Ptolemaj VI. Filometor Umrl 145 pr. n. št. 180–164 pr. n. št.
Lagid queen Isis Ma3546.jpg Kleopatra II. Žena Ptolemaja VI. 175–164 pr. n. št.
Ptolemy VIII - silver didrachma - líc.jpg Ptolemaj VIII. Everget Za faraona so ga razglasili Aleksandrijci leta 170 pr. n. št. Od 169 do 164 pr. n. št. vladal skupaj s Ptolemajem VI. Umrl leta 116 pr. n. št. 171–163 pr. n. št.
Ring with engraved portrait of Ptolemy VI Philometor (3rd–2nd century BCE) - 2009.jpg Ptolemaj VI. Filometor V Egiptu je v letih 164-163 pr. n. št. vladal Ptolemaj VIII. Ptolemaj VI. je ponovno prišel na oblast leta 163 pr. n. št. 163–145 pr. n. št.
Lagid queen Isis Ma3546.jpg Kleopatra II. Žena Ptolemaja VIII. Leta 131 pr. n. št. je vodila upor proti njemu in postala samostojna vladarka. 163–127 pr. n. št.
Ptolemaj VII. Neos Filopator Njegovo vladanje je sporno. Morda sploh ni vladal, ampak je vladarski naslov dobil po smrti. 145–144 pr. n. št.
Ptolemy VIII - silver didrachma - líc.jpg Ptolemaj VIII. Everget Ponovno ustoličen. 145–131 pr. n. št.
Cleopatra II and III Kom Ombo Temple.jpg Kleopatra III. Druga žena Ptolemaja VIII. Umoril jo je sin Ptolemaj X. 142–131 pr. n. št.
Ptolemaj Memfit Za faraona ga je razglasila Kleopatra; kmalu zatem ga je ubil Ptolemaj VIII. 131 pr. n. št.
Harsiesi Revolucionarni faraon na jugu. 131–130 pr. n. št.
Ptolemy VIII - silver didrachma - líc.jpg Ptolemaj VIII. Everget Ponovno ustoličen. 127–116 pr. n. št.
Cleopatra II and III Kom Ombo Temple.jpg Kleopatra III. Ustoličena s Ptolemajem VIII, sovladarka Ptolemaja IX. in Ptolemaja X. 127–107 pr. n. št.
Lagid queen Isis Ma3546.jpg Kleopatra II. Po spravi s Ptolemajem VIII. sovladarka Kleopatre II. in Ptolemaja do leta 116 pr. n. št. 124–116 pr. n. št.
Edfu29.JPG Ptolemaj IX. Soter Umrl 80 pr. n. št. 116–110 pr. n. št.
Kleopatra IV. Umorjena. Nekaj časa poročena s Ptolemajem IX., nato jo je izpodrinila Kleopatra III. 116–115 pr. n. št.
Ptolemy X Alexander I Louvre Ma970.jpg Ptolemaj X. Aleksander Umrl leta 88 pr. n. št. 110–109 pr. n. št.
Berenika III. Prisiljena na poroko s Ptolemajem XI.; umorjena na njegov ukaz 19 dni kasneje. 81–80 pr. n. št.
Ptolemaj XI. Aleksander Mlajši sin Ptolemaja X. Aleksandra. Na presto ga je postavil Sula; vladal 80 dni in bil nato linčan zaradi umora Berenike III. 80 pr. n. št.
PtolSmash 212.jpg Ptolemaj XII. Neo Dioniz Sin Ptolemaja IX., umrl leta 51 pr. n. št. 80–58 pr. n. št.
Kleopatra V. Trifena Žena Ptolemaja XII., mati Berenike IV. 79–68 pr. n. št.
Kleopatra VI. Hčerka Ptolemaja XII. 58–57 pr. n. št.
Berenika IV. Hčerka Ptolemaja XII.; prisiljena v poroko s Selevkom Kibiosaktom, vendar ga je zadavila. Do leta 57 pr. n. št. sovladarka s Kleopatro VI. 58–55 pr. n. št.
PtolSmash 212.jpg Ptolemaj XII. Neo Dioniz Ponovno ustoličen. Do smrti sovladar s hčerko Kleopatro VII. 55–51 pr. n. št.
Kleopatra-VII.-Altes-Museum-Berlin1.jpg Kleopatra VII. Vladala skupaj z očetom Ptolemajem XII., bratom Ptolemajem XIII., bratom-možem Ptolemajem XIV. in sinom Ptolemajem XV. Znana kot Kleopatra. 51–30 pr. n. št.
Ptolemaj XIII. Brat Kleopatre VII. 51–47 pr. n. št.
Arsinoja IV. Nasprotnica Kleopatre VII. 48–47 pr. n. št.
Ptolemy XIV.jpg Ptolemaj XIV. Mlajši brat Kleopatre in Ptolemaja XIII. 47–44 pr. n. št.
Denderah3 Cleopatra Cesarion.jpg Ptolemaj XV. Mladoletni sin Kleopatre VII. Za sovladarja je bil razglašen pri treh letih. Zadnji znani vladar pred rimsko zasedbo Egipta. 44–30 pr. n. št.

Rim[uredi | uredi kodo]

Egipt je pod cesarjem Avgustom leta 30. pr. n. št. postal provinca starega Rima.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Thomas Schneider. Lexikon der Pharaonen. Albatros, Düsseldorf 2002, ISBN 3-491-96053-3, str. 259.
  2. ^ Thomas Schneider. Lexikon der Pharaonen. Albatros, Düsseldorf 2002, ISBN 3-491-96053-3, str. 139.
  3. ^ Thomas Schneider. Lexikon der Pharaonen. Albatros, Düsseldorf 2002, ISBN 3-491-96053-3, str. 199.
  4. ^ Thomas Schneider. Lexikon der Pharaonen. Albatros, Düsseldorf 2002, ISBN 3-491-96053-3, str. 138.
  5. ^ Thomas Schneider. Lexikon der Pharaonen. Albatros, Düsseldorf 2002, ISBN 3-491-96053-3, str. 181.
  6. ^ Thomas Schneider. Lexikon der Pharaonen. Albatros, Düsseldorf 2002, ISBN 3-491-96053-3, str. 311.
  7. ^ Thomas Schneider. Lexikon der Pharaonen. Albatros, Düsseldorf 2002, ISBN 3-491-96053-3, str. 137.
  8. ^ Thomas Schneider. Lexikon der Pharaonen. Albatros, Düsseldorf 2002, ISBN 3-491-96053-3, str. 137.
  9. ^ Rice 1999, str. 86.
  10. ^ Wilkinson 1999, str. 57f.
  11. ^ Shaw 2000, str. 196.
  12. ^ Wolfgang Helck. Untersuchungen zur Thinitenzeit (= Ägyptologische Abhandlungen (ÄA), Vol. 45). Harrassowitz, Wiesbaden 1987, ISBN 3-447-02677-4, str. 124.
  13. ^ 13,0 13,1 13,2 Wolfgang Helck. Untersuchungen zur Thinitenzeit (Agyptologische Abhandlungen), ISBN 3-447-02677-4, O. Harrassowitz (1987), str. 124
  14. ^ William Matthew Flinders Petrie. The Royal Tombs of the Earliest Dynasties. Cambridge University Press, New York 2013 (ponatis izdaje 1901), ISBN 1-108-06612-7, str. 49.
  15. ^ Nicolas-Christophe Grimal. A History of Ancient Egypt. Blackwell, Oxford UK/Cambridge USA 1992, ISBN|978-0-631-19396-8, str. 53.
  16. ^ Wilkinson (1999), str. 83–84
  17. ^ Dietrich Wildung. Die Rolle ägyptischer Könige im Bewußtsein ihrer Nachwelt. Teil I. Posthume Quellen über die Könige der ersten vier Dynastien. Münchener Ägyptologische Studien, vol. 17. Deutscher Kunstverlag, Munich/Berlin 1969,str. 31–33.
  18. ^ Wilkinson (1999), str. 79.
  19. ^ Wilkinson (1999), str. 87–88.
  20. ^ Pascal Vernus, Jean Yoyotte. The Book of the Pharaohs. Cornell University Press 2003, str. 27.
  21. ^ Jürgen von Beckerath. Handbuch der ägyptischen Königsnamen. Deutscher Kunstverlag, München/Berlin 1984, ISBN 3-422-00832-2, str. 171.
  22. ^ Toby A.H. Wilkinson. Early Dynastic Egypt. Routledge, London/New York 2002, ISBN 1-134-66420-6, str. 75–76.
  23. ^ Jürgen von Beckerath. Handbuch der ägyptischen Königsnamen. 2. verbesserte und erweiterte Auflage. von Zabern, Mainz 1999, str. 44–45.
  24. ^ Thomas Schneider. Lexikon der Pharaonen. Albatros, Düsseldorf 2002, ISBN 3-491-96053-3, str. 175.
  25. ^ [1] King Khasekhem
  26. ^ [2] King Khasekhemwy
  27. ^ Toby Wilkinson. Early Dynastic Egypt, Routledge, 1999, str. 83, 95
  28. ^ Toby Wilkinson. Royal Annals of Ancient Egypt, str. 79, 258.
  29. ^ Clayton (1994), str. 32.
  30. ^ Mark Lehner. Geheimnis der Pyramiden. Econ, Düsseldorf 1997, ISBN|3-572-01039-X, str. 94–96.
  31. ^ Clayton (1994), str. 42.
  32. ^ Thomas Schneider. Lexikon der Pharaonen. Albatros, Düsseldorf 2002, ISBN|3-491-96053-3, str. 278–279.
  33. ^ Miroslav Verner (2000). Who was Shepseskara, and when did he reign?. V Miroslav Bárta, Jaromír Krejčí (uredniki). Abusir and Saqqara in the Year 2000. Academy of Sciences of the Czech Republic, Oriental Institute, Praga, str. 602. ISBN|80-85425-39-4.
  34. ^ Dodson & Hilton (2004), str. 73.
  35. ^ Ryholt & Bardrum (2000), str. 87–100.
  36. ^ Jürgena von Beckerath: Handbuch der ägyptischen Königsnamen, Münchner ägyptologische Studien, Heft 49, Mainz, P. von Zabern, 1999, ISBN 3-8053-2591-6.
  37. ^ Kim Ryholt: The Late Old Kingdom in the Turin King-list and the Identity of Nitocris, Zeitschrift für ägyptische 127 (2000): 99.
  38. ^ Wilkinson, Toby (2010): Timeline. The Rise and Fall of Ancient Egypt. New York: Random House. str. xiii. ISBN 9781408810026.
  39. ^ Gustave Jéquier, Maṣlaḥat al-Āthār (1993): Les pyramides des reines Neit et Apouit, Kairo, Institut français d'archéologie orientale, OCLC 195690029, plošča 5.
  40. ^ Percy Newberry (1943): Queen Nitocris of the Sixth Dynasty, The Journal of Egyptian Archeology, vol. 29, str. 51-54
  41. ^ Gae Callender: Queen Neit-ikrety/Nitokris, v: Miroslav Barta, Filip Coppens, Jaromic Krecji (uredniki): Abusir and Saqqara in the year 2010/1, Prague: Czech Institute of Egyptology, Faculty of Arts, Charles University, 2011, ISBN|978-80-7308-384-7, str. 249-250
  42. ^ 42,0 42,1 Turin Kinglist, Columns IV,18 to V,10, Ancient Egypt.org. Pridobljeno 10. februarja 2010.
  43. ^ Labib Habachi: King Nebhepetre Menthuhotep: his monuments, place in history, deification and unusual representations in form of gods, Annales du Service des Antiquités de l'Égypte 19 (1963), str. 16–52.
  44. ^ Margaret Bunson: Encyclopedia of Ancient Egypt, Infobase Publishing, 2009, ISBN|978-1-4381-0997-8, str. 181.
  45. ^ Labib Habachi: King Nebhepetre Menthuhotep: his monuments, place in history, deification and unusual representations in form of gods, 'Annales du Service des Antiquités de l'Égypte 19 (1963): 16–52.
  46. ^ Wolfram Grajetzki (2006), str. 23–25.
  47. ^ Wolfram Grajetzki (2006), str. 25–26.
  48. ^ 48,0 48,1 48,2 Wolfram Grajetzki (2006), str. 27–28.
  49. ^ [3] Amenemhat I
  50. ^ Wolfram Grajetzki (2006) str. 28–35
  51. ^ Murnane (1977) str. 2
  52. ^ Murnane (1977) strp. 7.
  53. ^ Murnane (1977) str. 9
  54. ^ Josef Wegner, The Nature and Chronology of the Senwosret III– Amenemhat III Regnal Succession: Some Considerations based on new evidence from the Mortuary Temple of Senwosret III at Abydos, JNES 55, Vol.4, (1996), str. 251.
  55. ^ Wolfram Grajetzki (2006) str. 56–61
  56. ^ "Amenemhat IV Maakherure (1807/06-1798/97 BCE)". Digital Egypt for Universities. 
  57. ^ Grajetzki (2006) str. 61–63
  58. ^ 58,00 58,01 58,02 58,03 58,04 58,05 58,06 58,07 58,08 58,09 58,10 58,11 58,12 58,13 58,14 58,15 58,16 58,17 58,18 58,19 58,20 58,21 58,22 58,23 58,24 58,25 58,26 58,27 58,28 58,29 58,30 58,31 K.S.B. Ryholt: The Political Situation in Egypt during the Second Intermediate Period, c.1800–1550 BC, Carsten Niebuhr Institute Publications, vol. 20. Copenhagen: Museum Tusculanum Press, 1997.
  59. ^ 59,0 59,1 Thomas Schneider: Lexikon der Pharaonen, Albatros, Düsseldorf 2002, ISBN 3-491-96053-3.
  60. ^ Thomas Schneider: Lexikon der Pharaonen, Albatros, 2002.
  61. ^ 61,0 61,1 61,2 61,3 61,4 61,5 61,6 K.S.B. Ryholt: The Political Situation in Egypt during the Second Intermediate Period, c.1800–1550 BC, Carsten Niebuhr Institute Publications, vol. 20. Copenhagen: Museum Tusculanum Press, 1997.
  62. ^ 62,0 62,1 Kings of the 2nd Intermediate Period
  63. ^ 63,0 63,1 63,2 63,3 63,4 63,5 63,6 K.S.B. Ryholt: The Political Situation in Egypt during the Second Intermediate Period, c.1800–1550 BC, Carsten Niebuhr Institute Publications, vol. 20. Copenhagen: Museum Tusculanum Press, 1997
  64. ^ 64,0 64,1 64,2 64,3 64,4 64,5 64,6 64,7 K.S.B. Ryholt: The Political Situation in Egypt during the Second Intermediate Period, c.1800–1550 BC, Carsten Niebuhr Institute Publications, vol. 20. Copenhagen: Museum Tusculanum Press, 1997.
  65. ^ Detlef Franke: Zur Chronologie des Mittleren Reiches. Teil II: Die sogenannte Zweite Zwischenzeit Altägyptens, Orientalia 57 (1988): 259.
  66. ^ Ryholt, K.S.B. (1997): The Political Situation in Egypt During the Second Intermediate Period, C. 1800–1550 B.C. Museum Tusculanum Press. str. 164. ISBN 87-7289-421-0.
  67. ^ Giant Sarcophagus Leads Penn Museum Team in Egypt To the Tomb of a Previously Unknown Pharaoh. Penn Museum. Januar 2014. Pridobljeno 16. januarja 2014.
  68. ^ 68,0 68,1 Marcel Marée: A sculpture workshop at Abydos from the late Sixteenth or early Seventeenth Dynasty, v: Marcel Marée (urednik): The Second Intermediate period (Thirteenth-Seventeenth Dynasties), Current Research, Future Prospects, Leuven, Paris, Walpole, MA. 2010 ISBN 978-90-429-2228-0. str. 247, 268
  69. ^ 69,0 69,1 Jürgen von Beckerath: Untersuchungen zur politischen Geschichte der Zweiten Zwischenzeit in Ägypten, Glückstadt, 1964.
  70. ^ 70,0 70,1 70,2 70,3 Jürgen von Beckerath: Chronologie des pharaonischen Ägyptens, Münchner Ägyptologische Studien 46. Mainz am Rhein, 1997.
  71. ^ Jürgen von Beckerath: Handbuch der ägyptischen Königsnamen, Münchner ägyptologische Studien 49, Mainz 1999.
  72. ^ Wolfgang Helck, Eberhard Otto, Wolfhart Westendorf, Stele – Zypresse: Volume 6 of Lexikon der Ägyptologie, Otto Harrassowitz Verlag, 1986, Page 1383
  73. ^ Thomas Schneider: Lexikon der Pharaonen, Albatros, Düsseldorf 2002, ISBN 3-491-96053-3.
  74. ^ Christopher Bronk Ramsey in drugi: Radiocarbon-Based Chronology for Dynastic Egypt, Science, 18. junij 2010, 328 (5985): 1554–1557.
  75. ^ "Ramesses I Menpehtire". Digital Egypt. University College London. 2001. Pridobljeno dne 29. septembra 2007. 
  76. ^ "King Merenptah". Digital Egypt. University College London. 2001. Pridobljeno dne 29. septembra 2007. 
  77. ^ "Sety II". Digital Egypt. University College London. 2001. Pridobljeno dne 27. oktobra 2007. 
  78. ^ "Siptah Sekhaenre/Akhenre". Digital Egypt. University College London. 2001. Pridobljeno dne 27. oktobra 2007. 
  79. ^ Grimal (1992), str. 291.
  80. ^ Ramesses XI Menmaatre-setpenptah. Pridobljeno 28. oktobra 2007.
  81. ^ Cerny, str. 645.
  82. ^ "Nakhthorhebyt". Digital Egypt for Universities. Pridobljeno dne 1. marca 2011. 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Sir Alan Gardiner: Egiptian Grammar: Being an Introduction to the Study of Hieroglyphs, Third Edition, Revised. London: Oxford University Press, 1964. Excursus A, pp. 71–76.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]