Sneferka

Sneferka
Sneferka
Neferseka, Sekanefer, Neferkaes
	Črepinja iz Sakare s Sneferkajevim serekom]
Faraon
Vladavina	kratka, okoli 2900 pr. n. št. (konec Prve dinastije)
Predhodnik	nejasen, morda Kaa ali Hor
Naslednik	nejasen, morda Hotepsekemvi ali Hor
Horovo ime
	;

Sneferka je Horovo ime staroegipčanskega kralja, ki je morda vladal proti koncu Prve dinastije. Natančna dolžina njegovega vladanja ni znana, domneva pa se, da je bila zelo kratka. Njegov kronološki položaj je nejasen.

Ime[uredi | uredi kodo]

Sneferkovo Horovo ime je zaradi nenavadnega tipografskega razporeda hieroglifov znotraj sereka še vedno predmet raziskav. Ime se bere na več načinov: Seneferka, Sneferka, Neferseka in Sekanefer.^[2] Horovo ime Sneferka se pojavlja na več posodah iz skrilavca in alabastra. Prvo od njih so odkrili v mastabi visokega uradnika, ki je služil pod kraljem Kaajam. Drugo so odkrili v podzemnih galerijah Djoserjeve stopničasta piramide, tretjo pa v mastabi anonimnega pokojnika v Sakari. Četrti artefakt s Sneferkajevim imenom je v zbirki Georgesa Michailidisa. Zaradi neznanega porekla arheologi in egiptologi dvomijo v njegovo pristnost. Razen tega na sereku ni Horovega sokola, kar je za tisto obdobje egipčanske zgodovine skrajno nenavadno.^[3]^[4]^[5]

Identiteta[uredi | uredi kodo]

Razen Sneferkajevega sereka napisi omenjajo tudi številne institucije in kraje, ki so znani že iz najdb iz Kaajeve vladavine. Imenujejo se Qau-Netjeru (Povzdigovanje bogov) in Ah-Netjer (Božanska palača). Egiptologi, med njimi Peter Kaplony, ugotavljajo, da napisi dokazujejo kronološko bližino kralju Kaaju ali da je ime Sneferka alternativno ime, ki ga je krajši čas uporabljal Kaa.

Na dveh artefaktih z različnima porekloma je serek kralja, katerega ime je zaradi slabe čitljivosti zelo sporno. Na napisu je prepoznaven samo ptič, zato so spornega kralja poimenovali Hor Ptič. Egiptologi, med njimi Wolfgang Helck in Peter Kaplony, so prepričani, da sta se Sneferka in Hor Ptič spopadla za egipčanski prestol. Spopadi so dosegli višek s plenjenjem kraljevega pokopališča v Abidu, ki se je potem opustilo. Bitko za prestol je morda končal ustanovitelj Druge egipčanske dinastije, kralj Hotepsekemvi. Dokaz za to trditev je Hotepsekemvijevo Horovo ime, ki pomeni »Dve sili sta se pobotali«. Ime bi lahko pomenilo, da se je Egipčansko kraljestvo po odobju razprtij ponovno združilo.^[6]^[7]^[8]

Sklici[uredi | uredi kodo]

↑ Pierre Lacau, Jean-Philippe Lauer: La Pyramide à Degrés IV. – Inscriptions gravées sur les Vases: Fouilles à Saqqarah., Service des antiquités de l’Égypte, Kairo 1936
↑ I.E.S. Edwards: The Cambridge ancient history, Volume 1-3. Cambridge University Press, 1970, ISBN 0-521-07791-5, str. 29.
↑ Walter Brian Emery: Great tombs of the First Dynasty: Excavations at Saqqara, vol. 3. Egypt exploration society, London/Cairo 1958, str 38.
↑ Pierre Lacau, Jan-Phillip Lauer: La Pyramide a Degrees IV. - Inscriptions Gravees sur les Vases: Fouilles à Saqqarah. Service des antiquités de l'Égypte, Kairo 1936, str. 15–17.
↑ Toby Wilkinson: Early Dynastic Egypt. Routledge, London 1999, ISBN 0-415-18633-1, str. 69.
↑ Peter Kaplony: Er ist ein Liebling der Frauen – Ein „neuer“ König und eine neue Theorie zu den Kronprinzen sowie zu den Staatsgöttinnen (Kronengöttinnen) der 1./2. Dynastie. V: Manfred Bietak: Ägypten und Levante. Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, Wien 2006, ISBN 978-3-7001-6668-9, str. 126–127.
↑ Dietrich Wildung: Die Rolle ägyptischer Könige im Bewußtsein ihrer Nachwelt, str. 36–41.
↑ Wolfgang Helck: Untersuchungen zur Thinitenzeit. Ägyptologische Abhandlungen, Vol. 45. Harrassowitz, Wiesbaden 1987, ISBN 3-447-02677-4, str. 117.

Vladarski nazivi
Sneferka Prva egipčanska dinastija
Predhodnik: Kaa	Faraon Starega Egipta okoli 2900 pr. n. št.	Naslednik: Hor Ptič

[1] Pierre Lacau, Jean-Philippe Lauer: La Pyramide à Degrés IV. – Inscriptions gravées sur les Vases: Fouilles à Saqqarah., Service des antiquités de l’Égypte, Kairo 1936

[2] I.E.S. Edwards: The Cambridge ancient history, Volume 1-3. Cambridge University Press, 1970, ISBN 0-521-07791-5, str. 29.

[3] Walter Brian Emery: Great tombs of the First Dynasty: Excavations at Saqqara, vol. 3. Egypt exploration society, London/Cairo 1958, str 38.

[4] Pierre Lacau, Jan-Phillip Lauer: La Pyramide a Degrees IV. - Inscriptions Gravees sur les Vases: Fouilles à Saqqarah. Service des antiquités de l'Égypte, Kairo 1936, str. 15–17.

[5] Toby Wilkinson: Early Dynastic Egypt. Routledge, London 1999, ISBN 0-415-18633-1, str. 69.

[6] Peter Kaplony: Er ist ein Liebling der Frauen – Ein „neuer“ König und eine neue Theorie zu den Kronprinzen sowie zu den Staatsgöttinnen (Kronengöttinnen) der 1./2. Dynastie. V: Manfred Bietak: Ägypten und Levante. Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, Wien 2006, ISBN 978-3-7001-6668-9, str. 126–127.

[7] Dietrich Wildung: Die Rolle ägyptischer Könige im Bewußtsein ihrer Nachwelt, str. 36–41.

[8] Wolfgang Helck: Untersuchungen zur Thinitenzeit. Ägyptologische Abhandlungen, Vol. 45. Harrassowitz, Wiesbaden 1987, ISBN 3-447-02677-4, str. 117.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]