Džoserjeva piramida

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stopničasta piramida v Sakkari
Lega Sakkara, Spodnji Egipt
Koordinati 29°52′16″N 31°12′59″E / 29.87111°N 31.21639°E / 29.87111; 31.21639Koordinati: 29°52′16″N 31°12′59″E / 29.87111°N 31.21639°E / 29.87111; 31.21639
Višina 62 m (203 ft)
Arhitekt Imhotep
Uradno ime: Memphis and its Necropolis – the Pyramid Fields from Giza to Dahshur
Tip Kulturni spomenik
Kriterij i, iii, vi
Razglasitev 1979 (3. zasedanje)
evid. št. http://whc.unesco.org/en/list/86
Regija Arabske države
Džoserjeva piramida is located in Egipt
Džoserjeva piramida
Geografska lega: Stopničasta piramida v Sakkari, Egipt

Džoserjeva piramida ali stopničasta piramida (kbhw-ntrw v egipčanskem jeziku) je arheološka ostalina v nekropoli v Sakkari, Egipt, severozahodno od mesta Memfis. Zgrajena je bila v 27. stoletju pred našim štetjem za pokop faraona Džoserja in njegovega vezirja Imhotepa. Piramida je bistvena značilnost obsežnega pogrebnega kompleksa v ogromnem dvorišču obdanim z obredno strukturo in dekoracijo.

Ta prva egipčanska piramida je sestavljena iz šestih mastab, zgrajenih ena vrh druge, kar je bil jasen popravek in razvoj prvotnega načrta. Piramida je bila prvotno visoka 62 metrov, z osnovo 109 × 125 m in je bil oblečena v poliran bel apnenec. [1] Stopničasta piramida (ali proto-piramida) je najzgodnejša obsežna gradnja iz rezanega kamna, [2] čeprav je v bližini ograjen del znan kot Gisr el-mudir, za kar se zdi, da bi lahko nastala pred Džoserjevim kompleksom.

Perspektivni pogled, tloris in naris kompleksa vzet iz 3d modela

Džoser[uredi | uredi kodo]

Džoser je bil prvi ali drugi kralj 3. dinastije (ca. 2667-2648 pr. n. št.) egiptovskega Starega Kraljestva (ca. 2686-2125 pred našim štetjem) [3]. Vladal je dovolj dolgo, da je izvedel veličasten načrt za svojo piramido, ki jo je realiziral v svojem življenju. [4]

Džoser je najbolj znan po svojem inovativnem grobu, ki dominira nad saqqarsko krajino. V tem grobu se je skliceval po njegovem imenu Horus Netjerykhet. Džoser je ime, ki so ga dali obiskovalci Novem Kraljestvu tisoč let pozneje. [5] Džoserjeva stopničasta piramida je osupljiva glede na prejšnjo arhitekturo. Postavlja nekaj pomembnih precedensov,od katerih je morda najbolj pomemben, da je prva monumentalna zgradba iz kamna. Socialne posledice tako velike in skrbno oblikovane kamnite strukture so osupljive. Proces izgradnje takšne strukture je bil veliko bolj delovno intenziven od prejšnjih spomenikov iz nežgane opeke. To kaže na stanje, da je kraljeva vlada imela novo raven nadzora virov, tako materialnih kot človeških. Od te točke naprej so bili kralji Starega kraljestva pokopani na severu, ne v Abydosu. Čeprav je načrt Džoserjevega piramidnega kompleksa drugačen od kasnejših kompleksov, je veliko elementov vztrajalo, stopničasta piramida je določila mero za poznejše piramide iz 4., 5. in 6. dinastije, vključno velike piramide v Gizi. Zanimiv je tudi, da je identificiran prvi arhitekt Imhotep, ki je zaslužen za zasnovo in gradnjo kompleksa.

Vzor[uredi | uredi kodo]

Džoserjeva piramida črpa ideje iz več virov. Najbolj pomemben se nahaja sakkarski mastabi 3038. Podstruktura je ležala v 4 m globoki pravokotni jami in imela stene iz nežgane opeke, ki so rastle do 6 m v višino. Tri strani so podaljšali in zgradili osem plitvih stopenj, dvignjenih pod kotom 49 °. To bi bila razpotegnjena stopničasta piramida, če preostala stranica ne bi ostala nepokrita. V drugem vzporednem kompleksu so zaključili tak kompleks mastabe in postavili zunanjo steno komore.

Piramidni kompleks[uredi | uredi kodo]

Vhodna dvorana. kompleks stopničaste piramide, Sakkara.
Tempelj festivalskega kompleksa.

Kompleks Džoserjeve stopničaste piramide je imel več struktur povezanih z osrednjo funkcijo tako v življenju kot posmrtnem življenju. Številne so predstavljene v nadaljevanju s pozornostjo do funkcij in oblik. Piramida ni bila zgolj grob v Starem Egiptu. Njen namen je bil olajšati uspešno posmrtno življenje kralju, da bi postal večno prerojen. Simbolika oblike stopničaste piramide, ki ni preživela 3. dinastije ni znana, vendar pa je bilo predlagano, da bi lahko bila monumentalni simbol krone, zlasti kraljevega pogrebnega kulta, saj je bilo v provincah zgrajenih sedem majhnih stopničastih piramid (ne grobnice). Tudi dobro sprejeta teorija je, da je bilo s tem olajšano kraljevo vnebovzetje za vstop na večno severnico. [6]

Glavni pri izkopavanju stopničaste piramide je bil Jean-Phillipe Lauer, francoski arhitekt, ki je rekonstruiral ključne dele kompleksa . Kompleks zajema 15 ha in je približno 2,5-krat tolikšen kot mesto Heirakonpolis v Starem Kraljestvu. Več značilnosti kompleksa se razlikuje od tistih pri kasnejših piramidah Starega Kraljestva. Piramidni tempelj se nahaja na severni strani, medtem ko je v kasnejših piramida na vzhodni strani. Prav tako je Džoserjev kompleks zgrajen na osi sever-jug, kasnejši kompleksi so uporabljali os vzhod-zahod. Poleg tega ima Džoserjev kompleks eno nišno steno komore, kasnejše piramide imajo dve steni komore, z eno na zunaj gladko in znotraj včasih z nišami.

Obzidje[uredi | uredi kodo]

Džoserjev kompleks je obdan z zidom visokim 10,5 m iz svetlega Tura apnenca. [7] Oblika zidu opozarja na videz grobnic 1. dinastije, z značilno kasetno gradnjo znan za fasade palač, ki posnema vezane snope trstičja. [8] Celotna struktura imitira nežgano opeko. Zid je prekinjen s 14 vrati, vendar le enim vhodom v južnem vogalu vzhodne fasade, ki je deloval. Ta ureditev spominja na zgodnje dinastične pogrebne ograde v Abydosu, v katerem je bil vhod na vzhodni strani. Preostala vrata so znana kot lažna vrata in so namenjena za uporabo kralja v posmrtnem življenju. Delovale so kot portali, preko katerih bi lahko kraljeva Ka prehajala med življenjem in posmrtnim življenjem. Funkcionalna vrata na jugovzhodnem koncu kompleksa so vodila k ozkemu hodniku, ki se je povezoval s pokritim stebriščem.

Veliki jarek[uredi | uredi kodo]

Zunaj obzidja, ki je obdajal kompleks, je bil izkopan jarek v temeljnih tleh. Jarek je bil 750 metrov dolg in 40 metrov širok in predstavljal pravokotnik na osi sever-jug. Stene jarka so bile prvotno okrašene z nišami in zdi se, da je bila njegova funkcija otežiti vstop v kompleks. [9]

Vhodno pokrito stebrišče[uredi | uredi kodo]

Pokrito stebrišče, ki vodi v kompleks, s kamnitimi stebri izrezljane posnema sveženj rastlinskih stebel

Pokrito stebrišče je vodilo od zidu zaprtega prostora na jugu kompleksa. Hodnik, s stropom iz apnenca je bil videti, kot da je bil narejena iz celih debel dreves v imitaciji masivnega kamna, je vodil so dveh odprtih vrat. Onstran tega portala je dvorana z dvajset pari apnenčastih stebrov, sestavljenih iz bobna v obliki segmentov, ki so izgledali kot sveženj stebel in dosegli višino 6,6 m. Stebri niso bili prosto stoječi, ampak pritrjeni na steno z zidano izboklino. Med stebri na obeh straneh hodnika so majhne komore, za katere egiptologi predlagajo, da bi lahko bile za vsako od dežel Zgornjega in Spodnjega Egipta. Na koncu hodnika je prečna hipostilna soba z osmimi stebri povezanimi v parih iz blokov apnenca. Od tu se je prišlo do južnega dvorišča.

Južno dvorišče[uredi | uredi kodo]

Južno dvorišče je veliko dvorišče med južno grobnico in piramido. V dvorišču so ukrivljeni kamni, za katere mislijo, da so teritorialni označevalci, povezani s Heb-sed festivalom, ki je pomemben ritual, ki ga opravijo egipčanski kralji (običajno po 30 letih vladanja), da bi obnovili svoja pooblastila. To bi omogočilo Džoserju zahtevati nadzor nad vsem Egiptom, medtem ko bi mu njegova prisotnost v nagrobnem kompleksu omogočala še naprej koristiti obred v posmrtnem življenju. Na južnem koncu dvorišča je platforma dostopna po stopnicah. Menijo da je ta platforma za dvojni prestol. Po teoriji Barryja Kempa, ki je splošno sprejeta, naj bi stopničast piramidni kompleks simboliziral kraljevo palačo in omogočal kralju večno opravljanje obredov, povezanih z vladarji. Na skrajnem jugu južnega dvorišča je južna grobnica.

Južna grobnica[uredi | uredi kodo]

Relief kaže Džoserja v temlju Horusa iz Behedeta (danes Edfu) v modri sobi iz fajanse v južni grobnici.

Južna grobnica je bila podobna satelitski piramidi kasnejših dinastij, za katero menijo, da je hišo Ka v posmrtnem življenju. Drug predlog je, da bi lahko vsebovala kanopske čaše s kraljevimi organi, vendar to ne pomeni, da so našli kanopske čaše na istem mestu kot trupla. Te domneve izhajajo iz dejstva, da je granitna obokana grobnica veliko premajhna, da bi omogočila dejanski pokop.

Podstruktura južne grobnice je vstopni tunel, kot hodnik s stopniščem, ki se spušča okoli 30 m pred vstopom v pokopno komoro iz roza granita. Stopnišče se nato nadaljuje proti zahodu in vodi v galerijo, ki posnema modre komore pod stopničasto piramido.

Trenutni podatki kažejo, da je bila južna grobnica končana pred piramido. Simbolna kraljeva notranja palača, okrašena z modro fajanso, je veliko bolj popolna, kot da piramida. Tri sobe tega ustroja so urejene v modri fajansi, ki posnema fasado, podobno kot piramida. Ena soba je okrašena s tremi nišami s finimi reliefi kralja, eden ga prikazuje pri vožnji na Heb-sed. Pomembno je da so egiptovski gradbeniki zaposlovali najbolj usposobljene obrtnike in ti opisujejo svoje najboljše umetniške stvaritve v najtemnejšem, najbolj nedostopnem mestu v kompleksu. To kaže na dejstvo, da ta impresivna izdelava ni bila mišljena v korist življenjskih razmer, ampak da zagotovi kralju vse potrebno za posmrtno življenje.

Stopničasta piramida[uredi | uredi kodo]

Razvoj mastabe v stopničasto piramido[uredi | uredi kodo]

Po mnenju Jean-Philippa Lauerja so mastabe (tj. skupaj šest) podaljšali v petih gradbenih fazah do stopničaste piramide. Na straneh, na jugu in vzhodu piramide, so posamezne faze razširitve še vedno zelo jasne. Z zaključkom šestih faz je piramida dosegla višino okoli 62 m v pravokotnem tlorisu približno 121 x 109 m.

Razlikujemo lahko naslednje faze:

  • mastaba M1: V prvem koraku je bila zgrajena kvadratna mastaba 63 m dolga in osem metrov vioka, ki se razlikuje od prejšnjih mastab v dveh bistvenih točkah: prvič, so vse prejšnje mastabe so pravokotnega tlorisa in drugič, Džoserjeva mastaba je bila prva, ki je bila v celoti zgrajena iz apnenca. Mastaba M1 je iz finega apnenca. Podlaga je v tej fazi je skala. Jašek grobne komore tekel gre skozi stavbo navzdol od strehe mastabe.
  • mastaba M2: V drugi fazi je bila mastaba podaljšana za dimenzijo roba do 71,5 m. Nova komponenta doseže le višino sedmih metrov, tako da se je pojavil videz stopnice. V tej fazi gradnje se je pojavilo enajst galerij na vzhodni strani mastabe.
  • mastaba M3: tretja faza izgradnje predstavlja razširitev mastabe samo na vzhodni strani na 79,5 m, tako da so bili jaški vzhodne galerije zajete v novi, pet metrov visok komponenti.
  • piramida P1: Četrta gradbena faza pretvori mastabo v štirih stopenjsko piramido 85,5 m × 77 m. Jedro stavbe je bilo zgrajeno iz surovih kamnov in fino oblečenih. Stenski sloji niso več vodoravni kot v mastabah, ampak približno 17 ° nagnjeni navznoter, da bi imel zid večjo stabilnost. Ta faza ni prišla na višino prvotne mastabe.
  • piramida P': V peti fazi, je bila pokrita majhna piramida s štirimi ali šestimi stopnjami piramide do 119 × 107 m površine. Ta razširitev prvotnega dostopa do baze ni dosegla, zato je bil narejen drug dostop, ki je prišel na površje na dnu na severni strani pogrebnega templja. V zidovju so zdaj obdelani bistveno večji kamni. V tej fazi je bila končana le prva faza, preden se je začela nadaljnja širitev.
  • piramida P2: šesta in zadnja gradbena faza je spet razširila piramido na velikost 121 × 109 m s skupno šestimi stopnjami, ki so dosegle višino 62,50 m. Na zahodu je najnižja stopnja, ki temelji na že zgrajenem masivu. Zadnja vrhnja stopnja je imela zaokrožen zaključek in skupaj s piramidastim jedrom ravno površino. [10] Nad tem je bila verjetno piramidna konica.

Med četrto in šesto stopnjo več plasti ni imelo zunanjega sloja obloge. [11] Lauer je prepričan, da so zaščitne plasti gradbenih faz P1 in P2 uporabljali šele po zaključku posameznih plasti. Piramida P1 je bila zato popolnoma zgrajena pred zadnjo širitvijo piramide P2. Vprašanje, ali je bila piramida zunaj obložena je zanikal Stadelmann. [12] Poleg tega izkopavanja na severozahodnem delu piramide v letu 2007, niso pokazala prisotnosti nobenega ostanka apnenčaste obloge. [13]

Razvojne faze M1, M2, M3, P1, P1' und P2
Mastaba M1 Mastaba M2 Mastaba M3 Piramida P1 Piramida P1' Piramida P2
Djoser-Mastaba-M1.png Djoser-Mastaba-M2.png Djoser-Mastaba-M3.png Djoser-Pyramide-P1.png Djoser-Pyramide-P1'.png Djoser-Pyramide-P2.png
Osnovne mere 63 m × 63 m 71,5 m × 71,5 m 79,5 m × 71,5 m 85,5 m × 77 m 119 m × 107 m 121 m × 109 m
Višina 8 m 8 m, 7 m 8 m, 7 m, 5 m 42 m 60 m 62 m
Postopek gradnje Horizontalne plasti Horizontale plasti Horizontale plasti Poševne plasti Poševne plasti Poševne plasti
Višina gradnikov 0,30 m 0,30 m 0,30 m 0,38 m 0,52 m 0,52 m
Število stopnic 4 4-6 ? 6
Opomba Samo zaključena prva faza Samo zaključena prva faza Končan

Piramidna podstruktura[uredi | uredi kodo]

Pogled na spodnji del piramide
sivo: grobni kompleks
temno: grobna komora
modro: modro tlakovane sobe
svetlo rdeče: Drugi vhod
Oranžno: 11 zahodne galerije

Pod stopničasto piramido je labirint tuneliranih sob in galerij, ki skupaj merijo skoraj 6 km v dolžino in se povezujejo z osrednjem jašku 7 m v kvadrat in 28 m globoko. Ti prostori zagotavljajo prostor za kraljevi pokop, pokopavanje družinskih članov in skladiščenje blaga in daril. Vhod v 28 m jašek je bil zgrajen na severni strani piramide, trend, ki je ostal v celotnem Starem Kraljestvu. Stranice podzemnih rovov so obdelane z apnenčevimi intarzijami, z modrimi keramičnimi ploščicami, ki posnemajo trsje. Te površine stene so dodatno opremljene s ploščami obdelanimi v nizkem reliefu, ki prikazujejo kralja, ki sodelujejo v Heb-sed festivalu. Vse te sobe predstavljajo pogrebno stanovanje, ki oponaša palačo, da bi služila za življenje kraljeve Ka. Na vzhodni strani piramide je enajst jaškov globokih 32 m in so priloga k horizontalnim predorom za kraljevi harem (obstoj "harem" je predmet razprave). Jaški so bili vključeni v že obstoječe podkonstrukcije kot razširitev proti vzhodu. V skladiščnih prostorih so našli več kot 40.000 kamnitih posod, od katerih so mnoge nastala pred Džoserjem. Nekatere naj bi služile za shranjeno drobovje (kanopske čaše). Obsežna mreža podzemnih rovov se je nahajal na severu, zahodu in jugu od osrednje grobne komore in so bili surovo vklesan.

Grobna komora[uredi | uredi kodo]

Grobna komora je bila obokano zgrajena dobro obložena z granitom. Imela je eno odprtino, ki je bila zapečatena s 3,5 t blokom po pokopu. Truplo ni bilo odkrito, saj je bila grobnica predhodno oropana. Lauer je prepričan, da obstaja grobna komora iz alabastra pred to iz granita. Našel je zanimive dokaze apnenčastih blokov s petokrakimi zvezdami v nizkem reliefu, ki so bile verjetno na stropu, in označuje prvi pojav tega, kar je kasneje postalo tradicija. Kralj se je skušal povezati z večno zvezdo Severnico, ki nikoli ni nastavljena tako, da bi se zagotovilo njegovo novo rojstvo in večnost.

Severni tempelj in dvorišče s serdabom[uredi | uredi kodo]

Severni tempelj (pogrebna / mrliška vežica) je bil na severni strani piramide, nasproti zvezde Severnice, ki se ji je kralj želel pridružiti v večnosti. Ta struktura je predstavljala mesto, v katerem bi se lahko izvajali dnevni rituali in daritve mrtvim in je bila kultni center za kralja. Vzhodno od templja je serdab, ki je majhna zaprta struktura, v kateri je nameščen kip Ka. Kraljeva duša Ka je bila naseljena v kipu Ka, da bi imel koristi od vsakodnevnih obredov, kot je odpiranje ust na slovesnosti, da se mu dovoli dihati in jesti in zažigati kadila. Bil je priča tem obredom skozi dve majhni odprtini v severni steni serdaba. Zdi se, da je tempelj na severni strani piramide v celotni od tretje dinastije. V četrti dinastiji, ko se je verovanje v preporod in večnosti premaknilo v povezavi s soncem, se je tempelj preselil na vzhodno stran templja, kjer sonce vzhaja, tako da je bil kralj lahko prerojen vsak dan.

Dvorišče za Heb-sed[uredi | uredi kodo]

Dvorišče za izvajanje Heb-sed festivala je pravokotno in vzporedno z južnim dvoriščem. To je bil prostor, v katerem bi lahko kralj izvedel Heb-sed ritual v posmrtnem življenju. Na vzhodni in zahodni strani dvorišča so ostanki dveh skupin kapelic, od katerih so mnoge stavbe za lutke, treh različnih arhitekturnih slogov. Na severu in jugu obstajajo tri kapele z ravnimi stropi brez stebrov. Preostale kapelice na zahodni strani so okrašene z žlebastimi stebri in kapiteli, obdanimi z listi. Vsaka od kapelic ima svetišče, do katerega se dostopa preko odkritega prehoda s stenami, ki prikazujejo lažne vrata in zapahe. Nekatere od teh stavb so niše za kipe. Egiptologi verjamejo, da so bile te stavbe povezane s pomembnim dvojnim kronanjem kralja med Heb-sed.

Film[uredi | uredi kodo]

  • Die Djoser-Pyramide in Sakkara. Dokumentarni, Francija, 2008, 26 Min., Režija: Richard Copans, Produkcija: ARTE France, Vrsta: Stavbarstvo, nemščina: 29. september 2009 (vsebina[14])

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Harry Adès A Traveller's History of Egypt (Chastleton Travel/Interlink, 2007) ISBN 1-905214-01-4 p48
  2. ^ Lehner, Mark (1997). The Complete Pyramids. New York: Thames and Hudson. str. 84. ISBN 978-0-500-05084-2. 
  3. ^ Shaw, Ian, ur. (2000). The Oxford History of Ancient Egypt. Oxford University Press. str. 480. ISBN 0-19-815034-2. 
  4. ^ Kathryn A. Bard, An Introduction to the Archaeology of Ancient Egypt (Oxford: Blackwell Publishing Ltd, 2008), 128-33.
  5. ^ Lehner, Mark (1997). The Complete Pyramids. New York: Thames and Hudson. str. 80–93. ISBN 978-0-500-05084-2. 
  6. ^ Martin Isler, Sticks ,Stones ,and Shadows: Building the Egyptian Pyramids (Norman: University of Oklahoma Press, 2001), 90-99.
  7. ^ Alberto Siliotti, Guide to the Pyramids of Egypt with forward by Zahi Hawass (New York: Barnes and Noble Books, 1997), 105-113.
  8. ^ A.J. Spencer, Early Egypt: The Rise of Civilization in the Nile Valley (London: British Museum Press, 1993), 98-110.
  9. ^ Miroslav Verner, The Pyramids (New York: Grove Press, 1998), 105-139.
  10. ^ R. Stadelmann: Die Ägyptischen Pyramiden. 3. Auflage. von Zabern, Mainz 1997, ISBN 3-8053-1142-7, S. 54 und Zeichnung S. 45.
  11. ^ J. P. Lauer: Histoire Monumentale des Pyramides d'Egypte. Teil I: Les Pyramides à Degrés. Kairo 1962, Pl. 10 und 11.
  12. ^ R. Stadelmann: Die Ägyptischen Pyramiden. 3. Auflage. von Zabern, Mainz 1997, ISBN 3-8053-1142-7, S. 53.
  13. ^ F. Müller-Römer: Der Bau der Pyramiden im Alten Ägypten. Utz, München 2011, ISBN 978-3-8316-4069-0, S. 148 ff..
  14. ^ Inhaltsangabe zum Film von Arte mit Video-Ausschnitt

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Jean-Philippe Lauer: Die Königsgräber von Memphis. Grabungen in Sakkara. Lübbe, Bergisch Gladbach 1988, ISBN 3-7857-0528-X.
  • Miroslav Verner: Die Pyramiden. Rowohlt, Hamburg 1998, ISBN 3-499-60890-1, S. 131 ff. [Die Stufenpyramide des Netjerichet (Džoser)]
  • Mark Lehner: Geheimnis der Pyramiden. Econ, Düsseldorf 1997, ISBN 3-572-01039-X.
  • Frank Müller-Römer: Der Bau der Pyramiden im Alten Ägypten. Utz, München 2011, ISBN 978-3-8316-4069-0, S. 143–148.
  • Rainer Stadelmann: Die ägyptischen Pyramiden. Vom Ziegelbau zum Weltwunder. 3. Auflage. von Zabern, Mainz 1997, ISBN 3-8053-1142-7.
  • I. E. S. Edwards: The Pyramids of Egypt. Penguin Books, West Drayton/ New York 1947. (korr. Auflagen Harmondsworth 1961 und 1985; deutsche Ausgabe: Die ägyptischen Pyramiden. Harrassowitz, Wiesbaden 1967)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]