Avaris

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Avaris
s hieroglifi
O7t
pr
D56t
niwt
Avaris
ḥw.t wr.t
Lower Egypt-en.png
Karta starega Spodnjega Egipta
Avaris is located in Egipt
Avaris
Geografska lokacija: Egipt
Lokacija Egipt Egipt, Governorat Sharqia
Regija Spodnji Egipt
Koordinati 30°47′14.7″N 31°49′16.9″E / 30.787417°N 31.821361°E / 30.787417; 31.821361Koordinati: 30°47′14.7″N 31°49′16.9″E / 30.787417°N 31.821361°E / 30.787417; 31.821361
Tip NAselje

Avaris (egipčansko ḥw.t wr.t, Hut-waret, grško Αὔαρις, Auaris)[1] je bil prestolnica Egipta med vladavino Hiksov. Stal je v sodobnem Tell el-Dab'aju na severovzhodu Nilove delte na stiku 8., 14., 19. in 20. noma.[2] Ko se je glavni tok Nila premaknil proti vzhodu, je postal tudi veliko trgovsko središče.[3] Naseljen je bil od okoli 1783 do 1550 pr. n. št. oziroma od Trinajste egipčanske dinastije do drugega vmesnega obdobja, ko ga je porušil Ahmose I., prvi vladar iz Osemnajste dinastije.

Ime[uredi | uredi kodo]

V egipčanskem jeziku 2. tisočletja pr. n. št. se je ime mesta izgovarjalo verjetno kot *Ḥaʔat-WūratVelika hiša, se pravi da je bilo upravno središče regije. Ime Hawara se je ohranilo in se zdaj nanaša na mesto na vhodu v Faijum. Klemen Aleksandrijski omenja, da se je mesto imenovalo Athyria.[4]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Leta 1885 je švicarski arheolog Édouard Naville začel prvi raziskovati okolico Tell-el-Daba. Leta 1941 ali 1942 je egiptovski egiptolog Labib Habachi prvi pomislil, da bi najdišče lahko bilo Avaris. V letih 1966 do 1969 in po letu 1975 so najdišče raziskovali člani Avstrijskega arheološkega instituta.[5] S pomočjo geološkega radarja so leta 2010 narisali načrt mesta, vključno z ulicami, hišami, pristaniščem in stranskim rokavom Nila, ki je takrat tekel skozi mesto.[6]

Najdišče Tell el-Dab'a, ki meri okoli 2 km², je popolnoma porušeno. Raziskave so pokazale, da je bilo dobro razvito trgovsko središče s pristaniščem, ki je v trgovski sezoni lahko oskrbelo več kot 300 ladij.[7] Najdbe iz templja, ki so ga zgradili Hiksi, kažejo, da se je v mestu trgovalo s proizvodi s celega egejskega sveta. V templju so odkrili stenske poslikave podobne minojskim, ki so jih odkrili v palači v Knososu na Kreti. V veliki iz blatnih zidakov zgrajeni grobnici zahodno od templja so med grobnimi pridatki odkrili tudi bakrene meče.

Skarabej z imenom hiškega kralja Apepija; Museum of Fine Arts, Boston

Proti koncu Sedemnajste dinastije je Avaris oblegal Kamos, zadnji kralj iz te dinastije, vendar mu Hiksov ni uspelo pregnati. Približno 18 let kasneje je okoli leta 1550 pr. n. št. to uspelo njegovemu nasledniku Ahmosu I., ustanovitelju Osemnajste dinastije. Po nekaterih podatkih bi lahko bila Kamos in Ahmos I. ista oseba.

Osemnajsta dinastija je vladala iz Teb, zato je Avaris začel propadati. Nekdanja citadela je sprva služila kot ogromno skladišče s številnimi silosi, kasneje pa kot vojaško taborišče. Nazadnje je Osemnajsta dinastija nad taboriščem in vojaškim pokopališčem[5] zgradila nov kompleks palač. Med vladavino Ramzesa II. (1279-1213 pr. n. št.) je bil Avaris vključen v novo mesto Pi-Ramzes, ki so ga faraoni zgradili po preselitvi prestolnice iz Teb v delto Nila.

Stiki z Minojci[uredi | uredi kodo]

Fragment minojske freske iz Avarisa, ki je zelo podobna freskam v Knososu na Kreti

V Avarisu, Tel Kabriju v Izraelu in Alalahu v Siriji so odkrili sledove minojske kulture, ki so v Levantu zelo redki. Manfred Bietak, avstrijski arheolog in raziskovalec Tell Dab'a je špekuliral, da so imeli Minojci tesne stike z vladarji v Avarisu in da minojske freske v velikem templju pomenijo, da so Minojci v Egiptu imeli svoje versko življenje. Francoski arheolog Yves Duhoux je predpostavljal obstoj minojske kolonije na otoku v Nilovi delti.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Holladay, John S. Jr. (1997): The Eastern Nile Delta During the Hyksos and Pre-Hyksos Periods: Toward a Systemic/Socioeconomic Understanding. V Eliezer D. Oren (1997): The Hyksos: new historical and archaeological perspectives. University Museum, University of Pennsylvania. str. 183–252. ISBN 978-0-924171-46-8.
  2. Baines and Malek: Atlas of Ancient Egypt, str. 15 in 167.
  3. Michael Grant (2005): The rise of the Greeks. Barnes & Noble Books. ISBN 978-0-7607-7000-9.
  4. Klemen Aleksandrijski 1.22.
  5. 5,0 5,1 Tell el-Dab'a - History. Tell el-Dab'a-Homepage. Arhivirano iz izvirnika 26. junija 2010. Pridobljeno 21. junija 2010.
  6. Ancient Egyptian city located in Nile Delta by radar. BBC News, 21. junij 2010.
  7. Booth, C. (2005): The Hyksos Period in Egypt. Shire. str. 40. ISBN 9780747806387. Pridobljeno 3. februarja 2016.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Carl Nicholas Reeves (2000): Ancient Egypt: the great discoveries: a year-by-year chronicle. Thames & Hudson. ISBN 978-0-500-05105-4.
  • Pierce, R.W.: vnos Rameses v Geoffrey W. Bromiley (junij 1995): The International Standard Bible Encyclopedia: Q-Z. IV. Wm., B. Eerdmans Publishing. ISBN 978-0-8028-3784-4. Pridobljeno 27. novembra 2010.
  • Manfred Bietak (1996): Avaris, the capital of the Hyksos: recent excavations at Tell el-Dabʻa. British Museum Press for the Trustees of the British Museum. ISBN 978-0-7141-0968-8.
  • David Rohl (2010): The Lords Of Avaris. Random House. ISBN 978-1-4070-1092-2.