Kreta

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kreta Periferija
Περιφέρεια Κρήτης
Lega grške periferije Kreta
 
Glavno mesto Heraklion
Prefekture Hanija
Heraklion
Lasiti
Retimno
Prebivalstvo 623.666 (2005)
Površina 8.336 km²
Gostota prebivalstva 75/km²
Spletna stran www.crete-region.gr

Kreta (Κρήτη; Kréte) je z 8261 km² največji grški otok v Egejskem morju in peti največji v Sredozemskem morju (od zahoda do vzhoda je dolg preko 270 kilometrov). Po podatkih iz leta 2005 ima dobrih 623.000 prebivalcev. Je pretežno gorat otok, najvišji vrh v pogorju Oros Idi Psiloritis meri 2456 mnm. Razdeljen je na štiri prefekture (Nomos Chanion, Nomos Rethimnis, Nomos Irakliou in Nomos Lassithiou).

Glavno in upravno središče otoka je od 70. let 20. stoletja Iraklion, ki leži na severni obali otoka in je s približno 170.000 prebivalci peto največje grško mesto. S trajektom je povezan s Pirejem na celini. Ostala večja naselja na otoku so:

  • Chania,
  • Rethimnon,
  • Agios Nikolaos,
  • Ierapetra,
  • Sitia.

Na otoku so tri letališča, ki se nahajajo pri Chanii, Iraklionu in Sitii. Po severni strani Krete poteka glavna otočna hitra cesta, ostala naselja pa so povezana večinoma z asfaltiranimi regionalnimi cestami.

Temeljni gospodarski panogi otočanov sta v poletnih mesecih turizem, preko celotnega leta pa pridelava sadja in zelenjave ter pridobivanje oljčnega olja (na celotnem otoku raste med 30 in 40 milijonov oljk, zato na Kreti pridelajo 4% vse svetovne proizvodnje tega olja).

Turistično najbolj obiskani kraji na Kreti so:

V bližini Krete je tudi nekaj manjših otokov:

  • Dia,
  • Spinalonga,
  • Dionisades,
  • Koufonissi,
  • Chrissi,
  • Paximadia ...

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Otok je bil poseljen že zelo zgodaj. Razvila se je cvetoča minojska kultura. Leta 67 pr.n.št. je bil otok priključen rimski provinci Kireni, v 13. stol. so otok zasedli Benečani, ki so ga imenovali Kandija. Po dolgotrajnem obleganju leta 1669 otok dokončno zavzamejo Osmani. Lokalno prebivalstvo se nato v naslednjih stoletjih v številnih uporih upira osmanski nadvladi. Po letu 1830, po grški osvobodilni vojni, je bil otok še vedno pod oblastjo Osmanskega cesarstva, po Berlinskem kongresu pa so otoku podelili delno samostojnost. Šele po drugi balkanski vojni in sklenjenem miru v Bukarešti avgusta leta 1913 pa je bil vključen v sestavo današnje Grčije. Med drugo svetovno vojno leta 1941 so Nemci izvedli zračni desant na Kreto; otok so zasedali do 1944.


Na otoku sta se mdr. rodila slikar El Greco in politik Eleftherios Venizelos.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Periferije Grčije Zastava Grčije
Atika | Centralna Grčija | Centralna Makedonija | Epir | Jonski otoki | Južni Egej | Kreta | Peloponez | Severni Egej | Tesalija | Vzhodna Makedonija in Trakija | Zahodna Grčija | Zahodna Makedonija | Mount Athos (avtonomna regija)