Zakros

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Zakros
Ζάκρος
Palace of Zakros ruins.jpg
Ruševine palače v Zakrosu
Zakros is located in Grčija
Zakros
Geografska lokacija: Grčija
LokacijaKreta,
Zastava Grčije Grčija
RegijaKreta
Koordinati35°5′53″N 26°15′41″E / 35.09806°N 26.26139°E / 35.09806; 26.26139Koordinati: 35°5′53″N 26°15′41″E / 35.09806°N 26.26139°E / 35.09806; 26.26139
Tipnaselje
Druge informacije
ArheologiD.G. Hogarth
Nikolaos Platón
Stanjev ruševinah

Zakros (grško Ζάκρος) je arheološko najdišče na vzhodni obali Krete z ostanki minojske civilizacije. Za Zakros velja, da je bil eno od štirih glavnih minojskih upravnih središč. Njegovo dobro zaščiteno pristanišče na pomembnem strateškem položaju je iz mesta naredilo pomembno izhodišče za trgovanje z vzhodom. Flinders Petrie povezuje Zakros s Tevkri, enim od ljudstev z morja.[1]

V mestu je dominirala mestna palača, zgrajena okoli četa 1900 pr. n. št. in obnovljena okoli leta 1600 pr. n. št. Okoli leta 1450 pr. n. št. je bila uničena skupaj z drugimi večjimi središči minojske civilizacije. Od palače so ostale obsežne ruševine, ki so priljubljena turistična zanimivost.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Zakros je bil razdeljen na Epano Zakros (Gornji Zakros) na pobočju manjše vzpetine in Kato Zakros (Spodnji Zakros) ob morju. Skozi oba dela antičnega mesta teče grapa, znana kot Grapa smrti. Ime je dobila po številnih grobovih v jamah na obeh pobočjih.

Vrč za pitne daritve iz Zakrosa

Epano Zakros je 38 km od Sitije. Sodobni Zakros je dokaj velika vas, h kateri spadajo manjše vasi Kato Zakros, Adravasti, Azokeramos, Kellaria, Klisidi in zaselki Ayios Georgios, Sfaka, Kanava in Skalia. Asfaltna cesta se lonča v Kato Zakrosu.

Arheologija[uredi | uredi kodo]

Rakros je prvi izkopaval D.G. Hogarth iz Britanske šole za arheologijo v Atenah. Izkopal je 12 hiš in izkopavanja opustil. Leta 1961 je izkopavanja nadaljeval Nikolaos Platon in odkril mestno palačo. Odkril je tudi več glinastih tablic z napisi v linearni pisavi A.[2]

Sklica[uredi | uredi kodo]

  1. Baikie, James (1910). The Sea-Kings of Crete (2nd ed.). London: Adam and Charles Black. str. 372. LCCN 10001400.
  2. Jan G. P. Best; Fred Woudhuizen. Lost Languages from the Mediterranean, 1989. Brill Archive. ISBN 90-04-08934-9.

Vir[uredi | uredi kodo]

  • Nikolaos Platon (1971). Zakros: The Discovery of a Lost Palace of Ancient Crete. Scribner. ISBN 0684311038.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]