Obzidje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Rimski zid na ljubljanskem Mirju
Kitajski zid
Bunkerji na Atlantskem zidu pri Longues-sur-Mer

Obzidje ali obrambni zid je fortifikacija, ki ščiti mesto, naselje ali večje ozemlje pred morebitnimi agresorji.

Izraz obzidje se praviloma nanaša na mestna obzidja, kakršno je imela na primer rimska Emona in nekatera naša srednjeveška mesta. Med obzidja, ki so ščitila večja ozemlja, spadajo na primer Kitajski zid, Hadrijanov in Antoninov zid med Britanijo in Škotsko. Na ozemlju Slovenije so Rimljani zgradili julijsko alpski obrambni sistem, ki je varoval prehode iz Panonije v Italijo potem, ko obramba na mejah imperija ni več zadostovala. Slednjega so sestavljali, ponekod v več pasovih, zaporni zidovi in utrdbe. Razporejeni so bili povsod, kjer je bil možen prehod v Italijo. Med velike utrdbe so spadali Castra (Ajdovščina), Ad Pirum (Hrušica) in Nauportus (Vrhnika), med majhne pa Lanišče ob cesti med Podkrajem in Logatcem.[1]

Mnogo obzidij je imelo samo simbolično funkcijo in so samo dokazovala neodvisnost skupnosti, ki so jih obdajali. Nekateri drugi, na primer Atlantski zid, niso bili pravi zidovi ampak obrambni sistemi, ki naj bi preprečili vdor sovražnika.

Sklic[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Ad Pirum - rimska utrdba Pridobljeno dne 15. oktobra 2013.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]