Obzidje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Rimski zid na ljubljanskem Mirju
Kitajski zid
Obzidje gradu Beaumaris, Wales


Obzidje ali obrambni zid je fortifikacija, ki ščiti mesto, naselje ali večje ozemlje pred morebitnimi agresorji.

Izraz obzidje se praviloma nanaša na mestna obzidja, kakršno je imela na primer rimska Emona in nekatera naša srednjeveška mesta. Med obzidja, ki so ščitila večja ozemlja, spadajo na primer Kitajski zid, Hadrijanov in Antoninov zid med Britanijo in Škotsko. Na ozemlju Slovenije so Rimljani zgradili julijsko alpski obrambni sistem, ki je varoval prehode iz Panonije v Italijo potem, ko obramba na mejah imperija ni več zadostovala. Slednjega so sestavljali, ponekod v več pasovih, zaporni zidovi in utrdbe. Razporejeni so bili povsod, kjer je bil možen prehod v Italijo. Med velike utrdbe so spadali Castra (Ajdovščina), Ad Pirum (Hrušica) in Nauportus (Vrhnika), med majhne pa Lanišče ob cesti med Podkrajem in Logatcem.[1]

Mnogo obzidij je imelo samo simbolično funkcijo in so samo dokazovala neodvisnost skupnosti, ki so jih obdajali. Nekateri drugi, na primer Atlantski zid, niso bili pravi zidovi ampak obrambni sistemi, ki naj bi preprečili vdor sovražnika.

Grajsko obzidje in cvinger (medzidje)[uredi | uredi kodo]

Grajske stavbe so imele za potrebe obrambe različne oblike prostostoječih zidov:[2]

Pokriti so bili z pokritimi obrambnimi hodniki, tudi večnadstropni ali s cinami (vimperg) ali obojim. Med cinami so bile lahko opazovalne line, tudi strelnice z lesenimi zasloni, ki so se navpično odpirali. "Plašč" ali "visoki plašč" se imenuje:

  • del obzidja, ki je zelo visoko in debelo in ščiti izpostavljeni del gradu;
  • del obzidja okoli bergfrida; v tem primeru je bil vhod visoko dvignjen z notranjim sistemom stopnic;
  • dodatno zgrajen zid pred zunanjimi zidovi robnih stavb, ki naj bi služil kot obzidje;
  • samostojno obrambno zidovje na posebej nevarnih delih utrdbe, debelo 5 m in visoko 15 do 30 m.
  • včasih je bil pred obzidjem še nižji zid s stolpi, ki naj bi varoval pred topovskimi izstrelki (nemško burgschwalbach)

Dodatno - dvojno obzidje - , ki so ga gradili od 12. stoletja dalje, je branilo neposredni napad na glavno obzidje. Običajno ni v celoti obdajalo grajske utrdbe ampak le nevarno izpostavljene dele. Prostor med obema obzidjema se imenuje cvinger. V tem prostoru so lahko organizirali turnirje, redili svinje, v času nevarnosti pa ga uporabili za zaščito okoliškega prebivalstva in živine. Tukaj je bil lahko tudi grajski vrt.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Fortifikacija

Sklic[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Ad Pirum - rimska utrdba Pridobljeno dne 15. oktobra 2013.
  2. ^ Koch, Umetnost stavbarstva, založba Mladinska knjiga, 1999, ISBN 86-11-14124-5

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]