Nemška demokratična republika
| Nemška demokratična republika Deutsche Demokratische Republik | ||||||
| ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| ||||||
| Geslo "Proletarier aller Länder, vereinigt Euch!" ("Proletarci vseh dežel, združite se!") | ||||||
| Himna "Auferstanden aus Ruinen" ("Vstali iz ruševin") | ||||||
 | ||||||
| Glavno mesto | Vzhodni Berlin | |||||
| Jeziki | nemščina | |||||
| Vlada | ljudska republika | |||||
| Predsednik državnega sveta | ||||||
| - | 1949–60 | Wilhelm Pieck - predsednik republike | ||||
| - | 1960–73 | Walter Ulbricht | ||||
| - | 1973–76 | Willi Stoph | ||||
| - | 1976–89 | Erich Honecker | ||||
| - | 1989 | Egon Krenz | ||||
| - | 1989–90 | Manfred Gerlach | ||||
| - | 1990 | Sabine Bergmann-Pohl | ||||
| Predsednik ministrskega sveta | ||||||
| - | 1949–64 | Otto Grotewohl | ||||
| - | 1964–73 | Willi Stoph | ||||
| - | 1973–76 | Horst Sindermann | ||||
| - | 1976–89 | Willi Stoph | ||||
| - | 1989–90 | Hans Modrow | ||||
| - | 1990 | Lothar de Maizière | ||||
| Zakonodajno telo | Volkskammer | |||||
| Zgodovinsko obdobje | hladna vojna | |||||
| - | ustanovitev | 7. oktober 1949 | ||||
| - | ponovna združitev Nemčije | 3. oktober 1990 | ||||
| Površina | ||||||
| - | 1990 | 108.333 km² | ||||
| Prebivalstvo | ||||||
| - | 1990 (ocena) | 16.111.000 | ||||
| Gostota | 148,7 /km²) | |||||
| Valuta | vzhodnonemška marka (M) do 30. junija 1990 nemška marka (DM) od 1. julija 1990 | |||||
| Internet TLD | .dd1 | |||||
| Calling code | +37 | |||||
| Danes del |  Nemčija
| |||||
Nemška demokratična republika, s kratico NDR (nemško Deutsche Demokratische Republik ali DDR), pogovorno znana kot Vzhodna Nemčija, je bila socialistična država, ki je nastala po 2. svetovni vojni leta 1949 na sovjetskem okupacijskem območju na vzhodnem ozemlju današnje Nemčije. Mejo s Poljsko na Odri in Nisi, ki je bila določena na potsdamski konferenci, so potrdili s pogodbo v Görlitzu/Zgorzelcu leta 1950. Glavno mesto Nemške demokratične republike je bil Vzhodni Berlin. Zaradi obstoja Zahodnega Berlina, ki je bil politično del Zvezne republike Nemčije, so se pogosto pojavljale resne težave. V letih 1948 in 1949 sta vladi ZDA in Velike Britanije v odgovor na sovjetsko zaporo Berlina ustanovili berlinski zračni most. Med državama je potekal tudi več kot 150 km dolg berlinski zid.
_1974,_MiNr_1951.jpg)
V prvih petih letih obstoja je morala republika plačati visoke reparacije Sovjetski zvezi. Leta 1953 je v državi prišlo do nemirov, ki so jih zadušile sovjetske čete.[1] Republika se je leta 1954 razglasila za suvereno državo. Leta 1955 je postala soustanoviteljica Varšavskega pakta, leta 1956 pa je ustanovila državno ljudsko armado. Leta 1960 je postal predsednik državnega sveta Walter Ulbricht, prvi sekretar Enotne socialistične stranke. Leta 1972 je Zvezna republika Nemčija na podlagi svoje politike, imenovane Ostpolitik, vzpostavila diplomatske odnose z NDR. Naslednje leto je sledilo sprejetje v OZN in s tem je NDR postala splošno priznana država. Čeprav je bilo njeno gospodarsko okrevanje po drugi svetovni vojni počasnejše kot v ostalih zahodnih državah, je Vzhodna Nemčija pod Erichom Honeckerjem, generalnim sekretarjem stranke od 1971 in predsednikom državnega sveta v letih 1976-1989, uspela postaviti močnejše industrijske temelje kot večina ostalih članic Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč. Kljub temu je njen močno zbirokratiziran in centraliziran nadzorni sistem postopno slabel, z vrha se je širila korupcija in tajna policija Stasi je postala vse bolj neusmiljena. Leta 1989 je bilo v Berlinu in Leipzigu več množičnih demonstracij, na katerih je reformistična skupina Novi forum zahtevala demokracijo. Novembra 1989 so podrli berlinski zid in Enotna socialistična stranka se je odrekla monopolu nad oblastjo. Marca 1990 so v NDR izpeljali prve svobodne volitve po letu 1933. 3. oktobra 1990 so se dežele, ki so jo sestavljale, pridružile Zvezni republiki Nemčiji in NDR je prenehala obstajati.
Zgodovina Nemčije |
|---|
|
|
| Antika |
| Germanska plemena |
| Preseljevanje ljudstev |
| Frankovsko cesarstvo |
| Srednjeveška Nemčija |
| Sveto rimsko cesarstvo |
| Nemška vzhodna kolonizacija |
| Nastanek naroda |
| Renska konfederacija |
| Nemška zveza |
| Severnonemška konfederacija |
| Nemško cesarstvo |
| Nemško cesarstvo |
| Nemčija med prvo svetovno vojno |
| Weimarska republika |
| Weimarska republika |
| Tretji rajh |
| Tretji rajh |
| Nemčija med drugo svetovno vojno |
| Razdvojena in združena |
| Po 1945 |
| Vzhodna Nemčija |
| Zahodna Nemčija |
| Združitev Nemčije |
| Današnja Nemčija |
| Moderna Nemčija |
| Po temah |
| Vojaška zgodovina Nemčije |
| Kronologija |
| Zgodovina nemščine |
| uredi |
Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]
Literatura[uredi | uredi kodo]
- Nefjodov V. V. SED a kultura NDR. Historicka monografie. Hradec Kralove, 2009.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
|
Ta članek o geografiji je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
