Belfast

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 54°35′49″N 5°55′48″W / 54.597°N 5.930°W / 54.597; -5.930

Belfast
irsko Béal Feirste
           Wikibelfast1.jpg
           
Belfast is located in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Belfast

Belfast znotraj Združenega kraljestva
Prebivalstvo Ožje mesto Belfast:
267.500[1] 
Urbano območje:
483,418[2]
Metropolno območje:
641,638[3]
Okrožje Mestni svet Belfasta
County grofija Antrim
grofija Down
Pristojna država Severna Irska
Suverena država Združeno kraljestvo
Post town Belfast
Poštno okrožje BT1–BT17, BT29 (part), BT36 (part), BT58
Klicna številka 028
Policija  
Gasilci  
Zdravniška služba  
Evropski poslanci
UK Parliament Belfast North
Belfast South
Belfast East
Belfast West
NI Assembly Belfast North
Belfast South
Belfast East
Belfast West
Spletna stran: www.belfastcity.gov.uk
List of places: United Kingdom

Belfast (irsko Béal Feirste, kar pomeni 'plitvina rečnega ustja' [4]) je glavno in največje mesto Severne Irske in drugo največje na Irskem otoku. [5] Ob reki Lagan je leta 2015 živelo 333.871 prebivalcev.

Do zgodnjih 1800-ih je bilo nekdanje mesto veliko pristanišče. Belfast je v 19. stoletju igral ključno vlogo v industrijski revoluciji in postal največji proizvajalec lanenenga platna na svetu in dobil vzdevek »Linenopolis«. Od leta 1888 je imel status mesta, zato je bil glavni center irskega platna ter industrije za predelavo tobaka, vrvi in ladjedelništvo. Harland & Wolff, ki je zgradil RMS Titanic, je bila največja in najbolj produktivna ladjedelnica na svetu. [6] Kasneje je vzdrževala tudi veliko vesoljsko in raketno industrijo. Industrializacija in notranje migracije so naredile Belfast za največje mesto v Irskem. Po razdelitvi Irske leta 1922 je postala glavno mesto Severne Irske. Njegov status globalnega industrijskega centra se je končal v desetletjih po drugi svetovni vojni.

Mesto je času severnoirskega spopada (irsko Na Trioblóidí, angleško The Troubles) močno trpelo in je v 1970-ih in 1980-ih letih veljalo kot eno najbolj nevarnih mest na svetu. [7] Od 21. stoletja mesto doživlja obdobje miru, brez intenzivnega političnega nasilja ter znatne gospodarske in gospodarske rasti. Danes Belfast ostaja središče industrije, pa tudi umetnosti, visokošolskega izobraževanja, gospodarstva in prava in je gospodarski motor Severne Irske. Belfast je še vedno glavno pristanišče, kjer komercialni in industrijski doki prevladujejo na obali Belfast Lough, vključno z ladjedelnico Harland & Wolff. Ima dve letališči: George Best Belfast City Airport v mestu in Belfast International Airport 15 milj zahodno od mesta. Je na seznamu globalne raziskovalne mreže Globalization and World Cities (GaWC) kot globalno mesto. [8]

Ime[uredi | uredi kodo]

Ime Belfast izhaja iz irskega Béala Feirsdea, ki so ga je pozneje pisali kot Béal Feirste. Beseda béal pomeni 'usta' ali 'rečno ustje', medtem ko je feirsde / feirste genitiv edine fearsaid , ki se nanaša na plitvino ali plimski prehod čez rečno ustje. [9][10] Ime bi tako dobesedno prevedli kot 'plitvina rečnega ustja' ali 'prehod čez rečno ustje'. Ta plitvina je nastala ob sotočju dveh rek na današnjem Donegall Quay: Lagan, ki teče v Belfast Lough in njenega pritoka Farset. Irsko ime Béal Feirste se deli z mestnim naseljem v okrožju Mayo, katerega ime je bilo anglizirano kot Belfarsad. [11]

Alternativna razlaga imena je 'ustje [reke] plitvine', aluzija na reko Farset, ki teče v reko Lagan, kjer se nahaja plitvina. To razlago podpirata Edmund Hogan in John O'Donovan. Vendar se zdi jasno, da je bila reka sama poimenovana po plimskem prehodu.

V jeziku Ulster-Scots je ime mesta različno prevedeno kot Bilfawst, Bilfaustali Baelfawst, pa se uporablja tudi "Belfast".

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Čeprav je grofija borough Belfast nastala, ko je leta 1888 kraljica Viktorija mestu podelila status mesta [12], je mesto še vedno gledano kot prehodno območje med grofijama Antrim in Down.

Izvor[uredi | uredi kodo]

Grad v Belfastu

Območje Belfasta je bilo zaseden od bronaste dobe. V bližini mesta je Giant's Ring, 5000 let star henge, ostanki iz železne dobe pa so še vedno vidni na okoliških gričih. Belfast je ostal v srednjem veku majhno, malo pomembno naselje. John de Courcy, anglo-normanski vitez je v 12. stoletju na današnji Castle Street v središču mesta zgradil grad, vendar je bil manjši in ne tako strateško pomemben kot grad Carrickfergus na severu, ki ga je de Courcy zgradil leta 1177. Na tem območju je bil prisoten tudi O'Neillov klan (skupina družin irsko-gelskega porekla, ki so imele vidne položaje in naslove na Irskem in drugod).

Razvoj[uredi | uredi kodo]

Belfast je postal pomembno naselje v 17. stoletju, potem ko ga je sir Arthur Chichester ustanovil kot mesto [13]. Na začetku so ga naselili protestantski angleški in škotski migranti v času kolonizacije Ulstra. (Belfast in grofija Antrim nista bila vključena v to posebno shemo, ker sta bila zasebno kolonizirana) Leta 1791 je bilo v Belfastu ustanovljeno Društvo Združenih Ircev, potem ko so Henry Joy McCracken in drugi ugledni prezbiterijanci iz mesta povabili Theobalda Wolfa Toneja in Thomasa Russella na sestanek, po tem ko so prebrali Tonejev Argument v imenu katolikov Irske. Dokazi tega obdobja rasti Belfasta še vedno lahko vidimo v najstarejših predelih mesta, znanih kot Entries (niz zgodovinskih ozkih prehodov v središču mesta vključno z mnogimi viktorijanskimi in starejšimi pivnicami).

Trg Donegall v zgodnjih 1900-ih

Belfast je v 18. in 19. stoletju cvetel kot trgovsko in industrijsko središče in postal vodilno mesto na Irskem. Uspevale so industrije platna, vrvi, tobaka, strojegradnja in ladjedelništvo. Konec 19. stoletja je Belfast na kratko prehitel Dublin kot največje mesto na Irskem. Ladjedelnice Harland & Wolff so postale ena največjih ladjedelnic na svetu, ki so zaposlovale do 35.000 delavcev. Leta 1886 je mesto utrpelo intenzivne nemire glede vprašanja domače vladavine, ki je razdelila mesto. [14]

Leta 1920-22 je Belfast postal glavno mesto nove entitete Severne Irske, saj je bil otok Irska razdeljen. Spremljevalni konflikt (Irska vojna za neodvisnost) je v Belfastu zahteval do 500 življenj, najbolj krvav sektaški boj v mestu do severnoirskih spopadov v poznih šestdesetih letih.

Posledice napada maja 1941

Belfast je bil močno bombardiran med drugo svetovno vojno. V enem napadu leta 1941 so nemški bombniki ubili okrog tisoč ljudi in pustili več deset tisoč brezdomcev. Poleg Londona je bila to največja izguba življenj v nočnem napadu med Blitzom. [15]

Severnoirski spopadi[uredi | uredi kodo]

Belfast je bil glavno mesto Severne Irske od svoje ustanovitve leta 1921 po Zakonu o vladi Irske iz leta 1920. Bil je prizorišče različnih epizod sektaškega konflikta med katoliškim in protestantskim prebivalstvom. Te nasprotne skupine v tem sporu se zdaj pogosto imenujejo republikanci in lojalisti, čeprav so tudi ohlapno označeni kot nacionalisti in unionisti. Zadnji primer tega konflikta je bil znan kot Troubles (težave) - konflikt, ki je trajal od leta 1969 do leta 1998. [16]

Shankhill Road v času Težav v 1970-ih

Največje težave na Severnem Irskem, zlasti v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, so povzročale paravojaške skupine na obeh straneh. Bombe, atentati in ulično nasilje sta predstavljali ozadje življenja v tem času. Začasna irska republikanska armada (IRA) je leta 1972 sprožila 22 bomb v središču mesta Belfast, kar je znano kot Krvavi petek, ubitih je bilo enajst ljudi. Lojalistični paravojaški pripadniki, vključno z Ulstersko prostovoljno silo (UVF) in združenjem za obrambo Ulstra (UDA), so trdili, da so bili uboji namerni. Večina njihovih žrtev je bilo katoličanov, ki niso imeli nobenih povezav z IRO. Zlasti razvpita skupina iz ulice Shankill Road sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja, je postala znana kot Shankillski mesarji.

V političnem nasilju v mestu je bilo med letoma 1969 in 2001 ubitih več kot 1.600 ljudi. [17]

21. stoletje[uredi | uredi kodo]

središču mesta Belfast je v zadnjih letih prišlo do precejšnjega širjenja in regeneracije, zlasti okrog trga Victoria Square.

Vlada[uredi | uredi kodo]

Belfastu je dodelil status mestnega okraja Jakob VI. in I. leta 1613 ter uradni mestni status kraljica Viktorija leta 1888. Od leta 1973 je lokalna mestna uprava pod upravo mesta Belfast. Belfast je zastopan v britanskem parlamentu in na severnoirskem svetu. Za volitve v Evropski parlament je Belfast znotraj volilne enote Severna Irska.

Lokalna vlada[uredi | uredi kodo]

Mestna hiša v Belfastu

Mestni svet v Belfastu je lokalni svet, ki je odgovoren za mesto. Izvoljeni uradniki mesta so župan, namestnik župana in visoki šerif, ki so izvoljeni iz 60 svetnikov. Prvi župan v Belfastu je bil Daniel Dixon, ki je bil izvoljen leta 1892. [43] Župan za obdobje 2016-17 je bil Alderman Brian Kingston iz stranke Demokratične unija, medtem ko je bila namestnica župana Mary Ellen Campbell iz stranke Sinn Féin, oba sta bila izvoljena junija 2016, da bi služila enoletni mandat. Naloge župana so predsedovanje sestankom sveta, sprejemanje uglednih obiskovalcev mesta in zastopanje ter promocija mesta na državni in mednarodni ravni.

Stormont je sedež severnoirskega parlamenta.

Kot glavno mesto Severne Irske, Belfast gosti skupščino Severne Irske v Stormontu. Belfast je za potrebe volitev razdeljen na štiri skupine: Belfast North, Belfast West, Belfast South in Belfast East. Vse štiri se raztezajo prek mestnih meja, tako da vključujejo dele okrožja Castlereagh, Lisburn in Newtownabbey.

Grb in moto[uredi | uredi kodo]

Grb Belfasta je bil sprejet leta 1890

Mesto Belfast ima latinsko geslo Pro tanto quid retribuamus. To je vzeto iz Vulgate, Psalmov 116 Verse 12 in dobesedno pomeni koliko bomo odplačali. Stavek je bil preveden iz Biblije drugače - na primer Kaj naj vrnem GOSPODU za vse njegove dobrote nad mano? [18]

Grb mesta je zasnoval John Vinycomb in se ga razlaga kot Party per fesse argent and azure, in chief a pile vair and on a canton gules a bell argent, in base a ship with sails set argent on waves of the sea proper. Ta heraldični jezik opisuje ščit, ki je razdeljen na dva horizontalna dela (party per fesse). Vrh (chief ) ščita je srebrn (argent) in ima trikotnik obrnjen navzdol (a pile) z ponavljajočim modro-belim vzorcem, ki predstavlja krzno (vair). Obstaja tudi rdeči kvadrat v zgornjem kotu (a canton gules), na katerem je srebrni zvonec. Zelo verjetno je, da je zvonec tukaj besedna igra v heraldiki, ki predstavlja prvi zlog Belfasta. V spodnjem delu ščits (in base) je prikazana srebrna jadrnica, ki jadra po valovih, obarvanih v dejanskih barvah morja (proper). Podpornik na desni strani je priklenjen volk, medtem ko je na levi konj z ribjim repom, ta je tudi na grebenu nad ščitom. Ta grb sega v leto 1613, ko je Jakob VI. in I. podelil Belfastu status mesta. Grb so trgovci v Belfastu uporabljali v 17. stoletju na svojih znakih in trgovskih kovancih. Veliko vitražno okno v mestni hiši prikazuje grb, kjer razlaga predlaga, da se morje in ladja nanašata na pomembno pomorsko zgodovino Belfasta. Volk je lahko poklon mestnemu ustanovitelj, siru Arthurju Chichesterju in se sklicujte na njegov grb. [19]

Geografija[uredi | uredi kodo]

Pogled na Belfast iz zraka.

Belfast je na zahodnem koncu Belfast Lough in ob ustju reke Lagan, ki mu daje idealno lokacijo za ladjedelniško industrijo, ki je bila nekoč slavna. Ko je bil v Belfastu leta 1911-1912 zgrajen Titanik, sta Harland & Wolff imela največje ladjedelnice na svetu. Belfast je na vzhodni obali Severne Irske 54°35′49″N 05°55′45″W / 54.59694°N 5.92917°W / 54.59694; -5.92917. Posledica te severne zemljepisne širine je, da ima kratke zimske dni in uživa v dolgih poletnih večerih.

Leta 1994 je družba Laganside Corporation zgradila pregrado čez reko, da je povišala povprečno gladino vode tako, da bi pokrila grde blatne prostore, ki so Belfastu dali ime. Območje okrožja lokalne samouprave Belfast je 109,6 km². [20]

Reka Farset je tudi poimenovana po tem odlagališču mulja (od irskega pomena besede "nanos peska). Prvotno bolj pomembna reka, kot je danes, je bilo na Farset do sredine 19. stoletja pristanišče na High Streetu. Bank Street v mestnem središču se nanaša na rečni breg in ulica Bridge Street kaže na mesto mostu čez Farset. Farset, ki jo je reka Lagan zamenjala kot pomembnejša reka v mestu, je zdaj nepomembna in skrita pod ulico High Street. V Belfastu in okoli njega je enajst manjših rek in sicer: Blackstaff, Colin, Connswater, Cregagh, Derriaghy, Forth, Knock, Legoniel, Milewater, Purdysburn in Ravernet.

Cavehill, bazaltni hrib nad mestom

Mesto je na severu in severozahodu obkroženo z vrsto hribov, med njimi Mountain Divis, Black Mountain in Cavehill, ki naj bi bili navdih za Guliverjeva potovanja Jonathana Swifta. Ko je Swift živel v koči Lilliput blizu Belfastove Limestone Road, je zamislil, da je Cavehill podoben spečemu velikanu, ki varuje mesto [21]. Oblika velikanovega nosu, znana lokalno kot Napoleonov nos, se uradno imenuje McArtova trdnjava, verjetno poimenovana po Artu O'Neillu, voditelju iz 17. stoletja, ki je takrat obvladoval to območje. Castlereagh Hills je na jugovzhodu mesta.

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Kot ostala Irska ima Belfast zmerno ali oceansko podnebje, z majhnim razponom temperature in padavin skozi celo leto. Podnebje je precej blažje kot na nekaterih drugih lokacijah na svetu na podobni zemljepisni širini, zaradi vpliva zalivskega toka. Na območju Belfasta trenutno stoji 5 vremenskih opazovalnih postaj. Najvišja temperatura, zabeležena na kateri koli uradni vremenski postaji na območju Belfasta, je bila 12. julija 1983 na Shaws Bridgeu 30,8 ° C. Mesto ima v povprečnem letu 157 dni s padavinami (več od 1mm), povprečna letna količina padavin je 846 milimetrov. Sneži manj kot 10 dni na leto. Absolutna maksimalna temperatura na vremenski postaji pri Stormontu je 29,7 ° C, določena julija 1983. V povprečju ima najtoplejši dan 25,0 ° C ali več in se pojavi približno enkrat vsake dve ali tri leta. Absolutna najnižja temperatura v Stormontu je bila -9,9 ° C januarja 1982, v povprečnem letu najhladnejša noč ni pod -4,5 ° C. Najnižja temperatura, ki se je zgodila v zadnjih letih, je bila -8,8 ° C 22. decembra 2010.

Območja in okrožja[uredi | uredi kodo]

Royal Avenue v Belfastu

Belfast se je v 19. stoletju zelo hitro razširil iz tržnega v industrijsko mesto. Zaradi tega je manj vasi in mest, ki so se razširila ena v drugo, kot druga primerljiva mesta (Manchester ali Birmingham). Mesto se je razširilo do naravne pregrade hribov, ki ga obdajajo. Posledično so glavne ceste, ob katerih je potekala ta širitev (kot sta Falls Road ali Newtownards Road), bolj pomembne pri opredeljevanju mestnih četrti. Belfast ostaja ločen z zidovi, splošno znanimi kot »mirovne črte«, ki jih je po avgustu 1969 postavila britanska vojska in ki še vedno delijo 14 okrožij v središču mesta[22]. Junija 2007 je bil napovedan program v višini 16 milijonov funtov, ki bo v mestnem središču preoblikoval in obnovil ulice in javne prostore. Leta 2008 je bila predlagana njihova odstranitev.

Stolnica sv Ane

Center mesta je razdeljen na dve poštni okrožji, severno in južno od mestne hiše. Industrijska posestva in pristanišča je tretje okrožje. Preostali del mesta je razdeljen še v nadaljnjih 14 okrožij. Mestni svet je od leta 2001 razvil številne kulturne četrti, kar je posledica razvoja turizma. Stolnična četrt se imenuje po stolnici sv. Anne (Irska cerkev) in je ključna kulturna točka v mestu. Gosti letni festival vizualnih in uprizoritvenih umetnosti.

Trg Custom House Square je eden glavnih mestnih prizorišč na prostem za brezplačne koncerte in ulično zabavo. Četrt Gaeltacht je območje okrog Falls Road v zahodnem Belfastu, ki spodbuja uporabo irskega jezika. Queen's Quarter v južnem Belfastu se imenuje po univerzi Queen's University. Območje ima veliko študentov in vsako jesen gosti letni mednarodni umetniški festival. Tu je sedež botaničnih vrtov in Muzeja Ulster, ki je bil po ponovno odprt leta 2009. Zlata milja je ime za miljo med mestno hišo Belfast in Queen's University. Na ulicah Dublin Road, Great Victoria Street, Shaftesbury Square in Bradbury Place, so nekateri najboljši bari in restavracije. Od sporazuma Veliki petek leta 1998 se je bližnja cesta Lisburn Road razvila v najbolj ekskluzivno nakupovalno ulico. Končno, četrt Titanik pokriva 0,75 km2 predelanih zemljišč, ki mejijo na pristanišče Belfast, prej znano kot Queen's Island. Poimenovan po RMS Titanic, ki je bila tukaj zgrajena leta 1912, se je začel projekt, ki obljublja pretvorbo nekdanjega ladjedelniškega zemljišča v »eno največjih razvojnih poti v Evropi«. Načrti vsebujejo apartmaje, rekreacijske površine in večji muzej o Titaniku.

Demografija[uredi | uredi kodo]

Na popisu leta 2001 je bilo v mestu 276.459 prebivalcev, metropolitansko območje pa jih je imelo 579.554. Bilo je petnajsto največje mesto v Združenem kraljestvu in enajsto največje somestje.

Belfast je v prvi polovici dvajsetega stoletja doživel veliko rast prebivalstva. Ta dvig se je upočasnil in dosegel vrhunec okoli začetka severnoirskih spopadov ob popisu leta 1971 s skoraj 600.000 prebivalci [23]. Od takrat se je število dramatično zmanjšalo, ker so se ljudje preselili v Greater Belfastu.

Popis 2001 je zabeležil 81.650 ljudi iz katoliških okolij in 79.650 ljudi iz protestantskih okolij.

Kljub obdobju relativnega miru večina območij in okrožja Belfasta še vedno odražajo ločeno naravo Severne Irske kot celote. Številna področja so še vedno zelo ločena po etničnih, političnih in verskih mejah, zlasti v soseščini delavcev.

Te cone - katoliški / republikanci na eni strani in protestantski / lojalisti na drugi strani - so vedno označeni z zastavami, grafiti in slikami. Segregacija je bila prisotna v celotni zgodovini Belfasta, vendar je bila z vsakim izbruhom nasilja v mestu ohranjena in povečana. To stopnjevanje segregacije, ki je opisan kot "obrambni učinek", je pokazalo le malo zmanjšanje. [24]

Najvišja stopnja segregacije v mestu je v zahodnem Belfastu s številnimi območji, večjimi od 90% katolikov. Nasprotne, a razmeroma visoke ravni so vidne v pretežno protestantskem vzhodnem Belfastu. Vmesna območja so včasih označena z mirovnimi črtami. Ko nasilje raste, je navadno v vmesnih območjih.

Od leta 1930 so v Belfastu tudi etnične manjšine [25]. Največje skupine so Poljaki, Kitajci in Indijci.

Od širitve Evropske unije so številke vzpodbudile priseljevanje vzhodnoevropskih priseljencev. Podatki popisa (2011) so pokazali, da ima Belfast skupno 10.219 ali 3,3% ne-belih prebivalcev, 18.420 ali 6,6% prebivalstva je rojenih zunaj Združenega kraljestva in Irske. Skoraj polovica tistih, rojenih zunaj Združenega kraljestva in Irske, živi v južnem Belfastu. Večina ocenjenih 5.000 muslimanov in 200 hindujskih družin, ki živijo na Severnem Irskem, živi na območju Velikega Belfasta.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Prekinitev IRA leta 1994 in podpis sporazuma Veliki petek leta 1998 sta vlagateljem povečala zaupanje v naložbe v Belfast. Začelo se je obdobje trajne gospodarske rasti in obsežne prenove mestnega središča. Razvoj vključuje Victoria Square, Stolnično četrt in Laganside s kompleksom Odyssey in znamenito Waterfront Hall

Waterfront Hall. Leta 1997 je bila dvorana prizorišče koncertov, razstav in konferenc.

Drugi pomembnejši dogodki so obnova četrti Titanic in postavitev Obel Towra, ki je najsodobnejši stolp na otoku. Danes je Belfast izobraževalno in komercialno središče Severne Irske. Februarja 2006 je stopnja brezposelnosti v Belfastu znašala 4,2% in je bila nižja od Severne Irske in povprečja v Združenem kraljestvu 5,5%. V zadnjih desetih letih se je povečala tudi zaposlenost.

Severnoirski mirovni proces je privedel do naraščajočih cen nepremičnin v mestu. Mir je povečal število turistov, ki prihajajo v Belfast. Dve letališči v mestu sta pripomogli, da je mesto eno izmed najbolj obiskanih destinacij za vikend v Evropi. Belfast je bilo v zadnjem desetletju najhitreje rastoče gospodarstvo med trideset največjimi mesti v Združenem kraljestvu.

Industrijski razvoj[uredi | uredi kodo]

Ko je prebivalstvo mesta Belfast v 17. stoletju začelo rasti, je bilo njegovo gospodarstvo zgrajeno na trgovini. Zagotovljen trg za okoliške pokrajine in naravni dostop v Belfast Lough, je mestu dalo pristanišče. Sredi 17. stoletja je Belfast izvažal goveje meso, maslo, kože, loj in koruzo ter uvažal premog, tkanine, vino, žganje, papir, les in tobak.

Okoli tega obdobja se je v Severni Irski razcvetela izdelava platna in do sredine 18. stoletja je bila iz Belfasta odposlana ena petina vsega platna, izvoženega iz Irske. Sedanje mesto pa je produkt industrijske revolucije. Šele ko je industrija preoblikovala tekstil in ladjedelništvo, se je gospodarstvo in prebivalstvo razvijalo. Do preloma 19. stoletja se je Belfast preoblikoval v največji center za proizvodnjo platna na svetu in si zaslužil vzdevek Linenopolis. Pristanišče Belfast je bilo izkopano leta 1845, da bi zagotovilo globlje priveze za večje ladje. Donegall Quay je bil zgrajen v reki, da se je pristanišče še naprej razvijalo in je trgovina rasla. Ladjedelnica Harland & Wolff je bila ustanovljena leta 1861, do leta 1912 pa je postala največja ladjedelnica na svetu.

Samson in Goliat, Harland & Wolff's mostna žerjava.

Short Brothers plc je britanska letalska družba s sedežem v Belfastu. Bila je prva družba za izdelavo letal na svetu. Podjetje se je začelo povezovati z Belfastom leta 1936 s podjetjem Short & Harland Ltd, ki je v skupni lasti Shorts in Harland in Wolff. Zdaj znan kot Shorts Bombardier deluje kot mednarodni proizvajalec letal.

Vzpon množičnih in bombažnih oblačil po prvi svetovni vojni je bil eden od dejavnikov, ki so privedli do upada mednarodne trgovine v Belfastu. Kot mnoga britanska mesta, odvisna od tradicionalne težke industrije, je Belfast utrpel resno nazadovanje od šestdesetih let 20. stoletja, se močno poslabšal v 1970-ih in 1980-ih. Izgubljenih je bilo več kot 100.000 delovnih mest. Že nekaj desetletij je nestabilno gospodarstvo na Severnem Irskem zahtevalo znatno javno podporo britanske državne blagajne do 4 milijarde funtov na leto.

Zbiralnik Silent Valley, jez zgrajen iz opeke

Turizem[uredi | uredi kodo]

Titanic Belfast, stavba končana leta 2012

Belfast je eno najbolj obiskanih mest v Združenem kraljestvu in drugo najbolj obiskano na Irskem otoku. V letu 2008 ga je obiskalo 7,1 milijona turistov. [205].

Mestni svet v Belfastu trenutno vlaga v popolno prenovo četrti Titanic, ki naj bi jo sestavljali apartmaji, hoteli in rečni zabaviščni prostor. Glavna atrakcija za obiskovalce je Titanic Belfast. spomenik pomorske dediščine Belfasta na mestu nekdanje ladjedelnice Harland & Wolff, ki je bil odprta 31. marca 2012. Ima križanje tekočih stopnic in visečih stez in devet visokotehnoloških galerij. Upajo tudi, da bodo investirali v nov sodoben prometni sistem (vključno z železniškimi in železniškimi vozili ter drugimi) za Belfast s stroški 250 milijonov GBP.

Obstajajo turistični informacijski center, ki se nahaja na Donegall Square North.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Arhitekture[uredi | uredi kodo]

Obel Tower bo najvišja stavba v Belfastu in na Irskem.

Arhitekturni slog zgradb v Belfastu sega od Edvardijanske, kot je mestna hiša, do sodobne, kot je Waterfront Hall. Več mestnih viktorijanskih znamenitosti, vključno z glavno stavbo Lanyon na Queen's University Belfast in knjižnico Linenhall, je zasnoval sir Charles Lanyon. Njegov projekt je tudi grad v Belfastu.

Mestna hiša je bila zgrajena leta 1906 in odraža status mesta Belfast, ki ga mu je podelila kraljica Viktorija leta 1888. Edvardijanski arhitekturni slog mestne hiše v Belfastu je vplival na Viktorijin spomenik v Kolkati v Indiji in mestno hišo v Durbanu v republiki Južni Afriki. Kupola je visoka 53 m in figura nad vrati »Hibernija opogumlja in spodbuja trgovino in umetnost mesta«. [26]

Med največjimi stavbami sta dve bivši banki: Ulster Bank na ulici Waring (zgrajena leta 1860) in Severna banka, v bližini Donegall Street (zgrajena leta 1769). Kraljevo sodišče na Chichester Street je sedež Severnoirskega vrhovnega sodišča. Veliko najstarejših stavb v Belfastu je na območju stolnice. Hiša Windsor, visoka 80 m ima 23 nadstropij in je druga najvišja stavba na Irskem. Delo na najvišjem Obel Tower še ni končano.

Scottish Provident Institution, primer viktorijanske arhitekture v Belfastu

Okrašen Crown Liquor Salon, ki ga je oblikoval Joseph Anderson leta 1876 na ulici Great Victoria Street, je eden od samo dveh lokalov v Združenem kraljestvu, ki sta v lasti nacionalnega sklada (drugi je George Inn, Southwark v Londonu). Postal je mednarodno znan kot ozadje za klasični film Odd Man Out, v katerem igra James Mason.

Ladjedelnica Harland & Wolff ima dva največja suha doka v Evropi, kjer se velikanska žerjava Samson in Goliat dvigata nad Belfast. Poleg dvorane Waterfront in Arena Odyssey, ima Belfast še več prizorišč za uprizoritvene umetnosti. Arhitektura Velike operne hiše ima orientalsko tematiko in je bila zgrajena leta 1895. Bila je večkrat bombardirana, zdaj pa je obnovljena v svoji nekdanji podobi. Gledališče Lyric, ki je bilo po obnovi ponovno odprto 1. maja 2011 je edino produkcijsko gledališče v državi, ki je že posnelo film, ko je filmska zvezda Liam Neeson začela svojo kariero. Ulsterjeva dvorana (1859-1862) je bila prvotno namenjena velikim plesom, zdaj pa se uporablja predvsem kot koncertno in športno prizorišče.

Parki in vrtovi[uredi | uredi kodo]

Palm House v Botaničnih vrtovih

V ustju reke Lagan, kjer je globoko in zaščiteno jezero (irsko lough) se zaradi gora, ki obdajajo mesto, ustvarja mikroklima, ki je primerna za vrtnarstvo. Od viktorijanskih botaničnih vrtov v središču mesta do državnega parka Cave Hill, velikega razkošnega regijskega parka Lagan Valley do Colina Glena, ima Belfast obilje parkov.

Parki in vrtovi so sestavni del dediščine in so dom številnim lokalnim divjim živalim in kraji za piknike, sprehode ali rekreacijo. Tu se odvijajo številni dogodki vključno festivali, kot je teden vrtnic in posebne dejavnosti, kot je večerno opazovanje ptic in lov na velike zveri.

Belfast ima več kot štirideset javnih parkov. Belfastski gozd je partnerstvo med vlado in lokalnimi skupinami, ustanovljeno leta 1992 za upravljanje in varovanje mestnih parkov in odprtih prostorov. Od leta 1993 so naročili več kot 30 javnih skulptur. Belfast Naturalists' Field Club je bil ustanovljen leta 1863 in ga upravljajo Nacionalni muzeji in Galerije Severne Irske.

S povprečno 670.000 obiskovalci na leto med letoma 2007 in 2011 je Botanični vrt eden od najbolj priljubljenih parkov v četrti Queen's Quarter. Palm House - rastlinjak v Botaničnem vrtu, ki je bila zgrajena leta 1830 po zasnovi sira Charlesa Lanyona, je med najzgodnejšimi primeri okrogle in kovinske stavbe iz stekla[27]. Druge zanimivosti v parku so Tropska soteska, vlažna džungla, zgrajena leta 1889, rozarij in javne prireditve, od živih opernih oddaj do pop koncertov. U2 je igral tukaj leta 1997. Park sira Thomasa in ladi Dixon, južno od mestnega središča, vsako leto pritegne tisoče obiskovalcev na svoj International Rose Garden. Vsako leto julija zacveti več kot 20.000 vrtnic. Območje je veliko 0,52 km2 travnikov, gozdov in vrtov, ima spominski vrt princese Diane, japonski vrt, obzidan vrt in vodnjak z zlato krono, ki je bil leta 2002 naročen v okviru kraljičinega zlatega jubileja.

Leta 2008 je bil Belfast finalist v kategoriji velikih mest na tekmovanju RHS Britain in Bloom skupaj z London Borough of Croydon in Sheffield.

Živalski vrt je v lasti mestnega sveta Belfasta. Svet vsako leto porabi 1,5 milijona dolarjev za vodenje in promocijo živalskega vrta, ki je eden redkih živalskih vrtov v Združenem kraljestvu in na Irskem. Živalski vrt je ena glavnih znamenitosti v Severni Irski, ki ga vsako leto obišče več kot 295.000 obiskovalcev. Večina živali je v ogroženih v njihovem naravnem okolju. V živalskem vrtu živi več kot 1200 živali, od tega 140 vrst, vključno z azijskim slonom, berberskim levov (Panthera leo leo), malajskim sončnim medvedom (eden od redkih v Združenem kraljestvu), dve vrsti pingvinov, družino goril (Gorilla gorilla gorilla), trop navadnih šimpanzov, par rdečih pand, par drevesnih kengurujev (Dendrolagus goodfellowi) in langurjev (Trachypithecus francoisi). Živalski vrt opravlja tudi pomembna ohranitvena dela in sodeluje v evropskih in mednarodnih rejskih programih, ki pomagajo zagotoviti preživetje številnih ogroženih vrst. [28]

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Belfast je pobraten z:

  • Flag of the United States Nashville, Tennessee, ZDA (od 1994)[29]
  • Flag of the People's Republic of China Hefei, Anhui Province, Kitajska (od 2005)
  • Flag of the United States Boston, Massachusetts, ZDA (od 2014)
  • Flag of the People's Republic of China Shenyang, Liaoning Province, Kitajska (od 2016)[30]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Demography". NISRA. Pridobljeno dne 2009-05-30. 
  2. ^ The UK's major urban areas Office for National Statistics (Belfast Urban Area defined in footnote 6, page 16 of the pdf)
  3. ^ Statistical Classification and Delineation of Settlements (PDF), NISRA, 2005-02, pridobljeno dne 2012-05-13 
  4. ^ Royal Mint – Belfast
  5. ^ CityMetric
  6. ^ http://www.bbc.co.uk/history/topics/belfast_golden_age_shipbuilding
  7. ^ Mankind's Great Divides by George R Mitchell, 2017. (ISBN 9781910745779)
  8. ^ "The World According to GaWC 2012". Globalization and World Cities (GaWC) Study Group and Network. Loughborough University. Pridobljeno dne 15 February 2014. 
  9. ^ "Placenames Database of Ireland – Belfast: view the scanned records". Logainm.ie. Pridobljeno dne 25 May 2014. 
  10. ^ "Placenames/Logainmneacha – Belfast". BBC Northern Ireland – Education. BBC. Pridobljeno dne 17 May 2007. 
  11. ^ "Placenames Database of Ireland – Belfarsad". Logainm.ie. Pridobljeno dne 13 November 2010. 
  12. ^ "Belfast City Hall". Discover Northern Ireland. Ireland Tourist Board. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16 June 2007. Pridobljeno dne 18 May 2007. 
  13. ^ "History of Belfast Castle". Tourism and venues. Belfast City Council. 2014. Pridobljeno dne 19 May 2014. 
  14. ^ Ryland, Frederick (1897). Events of the Reign 1837–1897. London: Allen & Unwin. str. 101. OCLC 267093697. 
  15. ^ "The Belfast blitz is remembered". BBC News. 11 April 2001. Pridobljeno dne 12 March 2007. 
  16. ^ Kelters, Seamus (February 2013). "Violence in the Troubles". History. BBC. Pridobljeno dne 19 May 2014. 
  17. ^ "Sutton Index of Deaths". CAIN. 11 April 2001. Pridobljeno dne 9 July 2013. Search for Belfast in "Text Search of Description (and key words)" 
  18. ^ Biblija [1]
  19. ^ Brett, C. E. B. (1967). Buildings of Belfast, 1700–1914. London: Weidenfeld and Nicolson. 
  20. ^ "Area Measurements in Northern Ireland". 2001 census Data. Northern Ireland Statistics & Research Agency. 2001. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17 June 2007. Pridobljeno dne 18 May 2007. 
  21. ^ "Belfast Hills". Discover Northern Ireland. Northern Ireland Tourist Board. Pridobljeno dne 18 May 2007. 
  22. ^ Margrethe C. Lauber. "Belfast's Peacelines: An Analysis of Urban Borders, Design and Social Space in a Divided City". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8 February 2007. Pridobljeno dne 18 May 2007. 
  23. ^ Stephen, Roulston (2006). "Urban Structure: Growth of Belfast". Geography in Action. National Grid for Learning. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15 April 2007. Pridobljeno dne 18 May 2007. 
  24. ^ Lloyd, C. (2003). "Measuring local segregation in Northern Ireland" (PDF). Centre for Spatial Territorial Analysis and Research (C-STAR) (School of Geography, Queen's University). Pridobljeno dne 12 March 2006. 
  25. ^ "Ethnic minorities: Who lives here?" (PDF). Northern Ireland Learning: Teacher's Notes. BBC. Arhivirano (PDF) iz prvotnega spletišča dne 5 June 2007. Pridobljeno dne 24 May 2007. 
  26. ^ "Historic Belfast: A guide to the City's landmark buildings". Go To Belfast. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18 June 2007. Pridobljeno dne 23 May 2007. 
  27. ^ "Palm House Botanic Gardens, Belfast City". Houses, Castles and Gardens of Ireland. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13 May 2008. Pridobljeno dne 18 May 2007. 
  28. ^ "Parks and gardens". belfastzoo. 1 April 2007. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14 April 2009. Pridobljeno dne 16 May 2009. 
  29. ^ "Belfast signs Sister Cities accord with Boston". News. Belfast City Council. 12 May 2014. Pridobljeno dne 15 January 2016. 
  30. ^ "Belfast signs Sister City Agreement with Shenyang, China today to collaborate in number of areas". News. Belfast City Council. 16 May 2016. Pridobljeno dne 26 May 2017. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]