Edvardijanska baročna arhitektura

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Pristaniška stavba v Liverpoolu (Port of Liverpool Building), 1907
Vojno ministrstvo (War Office) na ulici Whitehall v Londonu, 1906
Ferry Terminal v Aucklandu na Novi Zelandiji, 1912

Edvardijanski barok je neobaročni arhitekturni slog mnogih javnih stavb, zgrajenih v britanskem imperiju v edvardijanskem obdobju (1901−1910).

Opis[uredi | uredi kodo]

Značilnosti edvardijanskega baročnega sloga izvirajo iz dveh glavnih virov: arhitekture v Franciji v 18. stoletju in sira Christopherja Wrena v Angliji v angleškem baroku. Glavni predstavnik je bil sir Edwin Lutyens, ki je v poznih 1910-ih in 1920-ih letih oblikoval številne poslovne zgradbe v velikem slogu (grand style), kot ga je sam imenoval. To obdobje britanske arhitekturne zgodovine velja za retrospektivno, saj je bilo sočasno z art nouveaujem.

Podrobnosti edvardijanske baročne arhitekture vključujejo rustiko, po navadi je skrajnejša pri tleh, ki se pogosto pretirava pri obokanih odprtinah (po francoskem zgledu); kupolaste strešne paviljone in osrednje višje stolpaste elemente, ki ustvarjajo živahno strešno silhueto; oživitev italijanskih baročnih elementov, kot so pretirani sklepniki, segmentni ločni pedimenti, stebri z vpetimi bloki, pritrjeni bloki, podobni porušenim oknom; kolonade (včasih pari) stebrov v jonskem slogu in kupolaste stolpe, zelo podobne Wrenovemu za Kraljevo mornariško akademijo v Greenwichu. Nekatere edvardijanske baročne zgradbe imajo podrobnosti iz drugih virov, kot so nizozemski zatrepi na hotelu Piccadilly v Londonu.

Nekatere stavbe[uredi | uredi kodo]

  • Admiralty Arch (Admiralski slavolok), London (1912)
  • Belfastska mestna hiša (1906)
  • Cardiffska mestna hiša, Cardiff (1906)
  • Hanover Building (Hanovrska stavba), Manchester (1909)
  • Mitchellova knjižnica, Glasgow, William B. Whitie (1906–11)
  • Vojno ministrstvo, London (1906)
  • Westminster Central Hall, London (1912)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]