Jakob I. Angleški

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kralj Jakob VI. in I.
Kralj Škotov, Angleški kralj in Kralj Irske
JamesIEngland.jpg  *
Škotski kralj
Obdobje vladanja 24. julij 1567 – 27. marec 1625
Kronanje 29. julij 1567
Predhodnik Marija I. Škotska
Naslednik Karel I. Angleški
Regenti Jakob Stewart, 1. grof Morayski
(1567–1570)
Matevž Stewart, 4. grof Lennoxški
(1570–1571)
Jan Erskine, 17. grof Marski
(1571–1572)
Jakob Douglas, 4. grof Mortonski
(1572–1581)
Angleški in Irski kralj
Vladanje 24. marec 1603 – 27. marec 1625
Kronanje 25. julij 1603
Predhodnik Elizabeta I. Angleška
Naslednik Karel I. Angleški
Potomci Henrik Frederik, valižanski princ
Elizabeta Bohemijska
Margareta Stuart
Karel I. Angleški
Robert Stuart, vojvoda Kintyreja
Marija Stuart
Sofija Stuart
Hiša Stuarti
Oče Henry Stuart, lord Darnley
Mati Marija I. Škotska
Rojstvo (1566-06-19)19. junij 1566
Edinburški grad  *
Smrt 27. marec 1625 (1625-03-27) (58 let)
Theobalds, Anglija  *
Pokop 7. maj 1625
Westminsterska opatija
Vera Anglikanizem
Podpis James I of England signature.svg

Jakob, kralj Anglije kot Jakob I. in kralj Škotske kot Jakob VI., * 19. junij, 1566, † 27. marec, 1625

Jakob je bil sin kraljice Marije Škotske in Henrika Stuarta, lorda Darnleya ter prapravnuk irskega lorda in angleškega kralja Henrika VII., zato je kasneje nasledil vse tri prestole - Angleškega, Irskega in Škotskega.

Ko je bil Jakob star trinajst mesecev, je zasedel škotski prestol po abdikaciji svoje matere Marije v njegovo korist. Dokler ni bil polnoleten, so v času njegovega vladanja v njegovem imenu vladali štirje regenti, vendar do leta 1583 ni imel popolnega nadzora nad vlado.

Leta 1603 je nasledil irsko in angleško kraljico Elizabeto I., ki je bila zadnja vladarica iz tudorske dinastije in je umrla brez potomca. Jakob je vladal vsem trem kraljestvom še nadaljnih 22 let do svoje smrti leta 1625. Obdobje njegovega vladanja je znano kot Jakobska era.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Rojstvo[uredi | uredi kodo]

Jakob je bil edini sin Marije I. Škotske in njenega drugega moža, Henrika Stuarta, lorda Darnleya. Njegova starša sta bila pravnuka kralja Henrika VII. Angleškega in vnuka Margarete Tudor, starejše sestre kralja Henrika VIII.. Marijino vladanje na Škotskem je bilo nezanesljivo, saj sta bila ona in njen mož rimokatoličana in sta se bojevala proti upornim protestantskim plemičem. Med neuspešnim zakonom Marije in Henrika, se je slednji na skrivaj zavezal upornikom in je tri meseca pred Jakobovim rojstvom načrtoval umor kraljičinega privatnega tajnika, Davida Rizzia.

Jakob se je rodil 19. junija 1566 v Edinburškem gradu kot najstarejši sin in naslednik vladarice. S tem je dobil dva tradicionalna naziva: vojvoda Rothesaya ter princ in veliki stevard Škotske. Krščen je bil 17. decembra 1566 na katoličanski ceremoniji v gradu Stirling kot Karel Jakob (angleško Charles James). Njegovi botri so bili Karel IX. Francoski, Elizabeta I. Angleška in Emanuel Filibert, vojvoda Savoja. Med krstom Marija ni dovolila nadškofu, da bi mu pljunil v usta, kot je bila to navada.

Jakobov oče, Henrik, je bil ubit 10. februarja 1567 v Edinburghu. Eden od razlogov umora je lahko maščevanje Rizzijove smrti. Jakob je podedoval očetova naziva vojvoda Albanyja in grof Rossa. Njegova mati Marija je bila že tako ali tako nepopularna in njena poroka z Jakobom Hepburnom, 4. grofom Bothwellskim, ki je bil osumljen umora Henrika, je povečala slab vtis na njej. Junija 1567 so protestantski uporniki aretirali Nariji in jo zaprli v grad Loch Leven. Od takrat naprej nikoli več ni videla svojega sina. 24. julija je bila prisiljena abdicirati v korist svojemu sinu Jakobu, ki je bil takrat star eno leto, in imenovati svojega nezakonskega polbrata, Jakoba Stewarta, grofa Morayskega, za regenta.

Poroka in otroci[uredi | uredi kodo]

Jakobova žena, kraljica Ana Britanska (rojena danska princesa), je rodila sedem otrok, od katerih so trije preživeli otroštvo:

  • Henrik Frederik, valižanski princ (19. februar 1594 – 6. november 1612). Umrl je star 18 let.
  • Elizabeta (19. august 1596 – 13. februar 1662). Leta 1613 se je poročila s Frederickom V. Palatinskim. V zakonu se jima je rodilo 13 otrok. Umrla je stara 65 let.
  • Margareta (24. december 1598 – marec 1600). Umrla je stara eno leto.
  • Karel I. (19. november 1600 – 30. januar 1649). Leta 1625 se je poročil s Henrieto Marijo. V zakonu se jima je rodilo 9 otrok. Bil je naslednik Jakoba I. Pri 48. letih je bil obglavljen.
  • Robert, vojvoda Kintyreja (18. januar 1602 – 27. maj 1602). Umrl je star štiri mesece.
  • Marija (8. april 1605 – 16. december 1607). Umrla je stara 2 leti.
  • Sofija (junij 1607). Umrla je okoli 48 ur po rojstvu.

Rodovnik[uredi | uredi kodo]

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
16. Matthew Stewart, 2. grof Lennoxa
 
 
 
 
 
 
 
8. John Stewart, 3 grof Lennoxa
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
17. Elizabeta Hamilton
 
 
 
 
 
 
 
4. Matthew Stewart, 4. grof Lennoxa
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
18. John Stewart, 1. grof Athollski
 
 
 
 
 
 
 
9. Elizabeta Stewart
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
19. Eleanor Sinclair
 
 
 
 
 
 
 
2. Henrik Stewart, lord Darnley
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
20. George Douglas Agnuški
 
 
 
 
 
 
 
10. Archibald Douglas, 4. grof Anguški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
21. Elizabeta Drummond
 
 
 
 
 
 
 
5. Margareta Douglas
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
22. Henrik VII. Angleški =26
 
 
 
 
 
 
 
11. Margareta Tudor =13
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
23. Elizabeta Yorška =27
 
 
 
 
 
 
 
1. Jakob I. Angleški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
24. Jakob III. Škotski
 
 
 
 
 
 
 
12. Jakob IV. Škotski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
25. Margareta Danska
 
 
 
 
 
 
 
6. Jakob V. Škotski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
26. Henrik VII. Angleški =22
 
 
 
 
 
 
 
13. Margareta Tudor =11
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
27. Elizabeta Yorška =23
 
 
 
 
 
 
 
3. Marija I. Škotska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
28. René II., vojvoda Lorraina
 
 
 
 
 
 
 
14. Claude, vojvoda Guiški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
29. Philippa de Guelders
 
 
 
 
 
 
 
7. Marija Guiška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
30. François, vojvoda Vendõmski
 
 
 
 
 
 
 
15. Antoinette de Bourbon
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
31. Marie de Luxembourg
 
 
 
 
 
 


Glej tudi[uredi | uredi kodo]