Tower of London

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Pogled na utrdbo z reke Temze

Tower of London je utrdba, ki stoji ob reki Temzi v Londonu, Angliji. Pod tem imenom se pogosto misli na osrednji del, imenovan Bela trdnjava (White Tower), drugače pa je Tower of London kompleks, sestavljen iz več delov. Zgraditi ga je dal angleški kralj Viljem Osvajalec. Predstavlja bogato zgodovinsko izročilo kraljeve družine in je zelo priljubljena lokacija turistov. Del stalne razstave so tudi znameniti kronski dragulji.

Ta utrdba, palača in ječa, je v angleški zgodovini igrala osrednjo vlogo skoraj tisoč let.

V njem so se dogajale tako usmrtitve kot poboji, po čimer sta še posebej znana zapor in tako imenovana Krvava trdnjava (Bloody Tower).

Bela trdnjava (White Tower)[uredi | uredi kodo]

Vilijem prvi angleški, znan tudi kot Vilijem Osvajalec, vojvoda Normandije je leta 1066 zavzel Anglijo in dal zgraditi številne gradove, da bi med sovražnimi Anglosasi zasejal strah. Najmogočnejšo utrdbo je postavil v Londonu. Sprva je bila ta lesena, znotraj starega rimskega obzidja. Kasneje jo je nadomestila velikanska kamnita zgradba, visoka 27 metrov. Imenovali so jo Great Tower, danes je poznana pod imenom White Tower ali Bela trdnjava. Naslednji kralji so skozi stoletja to utrdbo spremenili v eno najbolj neosvojljivih trdnjav v Evropi.

Trdnjava kot zapor[uredi | uredi kodo]

Trdnjava je svojega prvega zapornika sprejela leta 1100. Med uglednimi priporniki so bili poraženi škotski in francoski kralji, plemiči in cerkveni dostojanstveniki.

V trdnjavi je bilo zaprtih na tisoče posameznikov, vendar pa je bilo znotraj obzidja obglavljenih samo pet žensk (Ana Boley, Jane Gray, Katarina Howard,...) in dva moška, tako so bili obvarovani javne usmrtitve. Ostale usmrtitve, ponavadi z obglavljanjem, so potekale na bližnjem griču Tower Hill. Usmrtitve so spremljale velike množice. Odsekano glavo so nato nasadili na kol in jo kot svarilo drugim razkazovali na mostu London Bridge, znan tudi kot Tower Bridge. Truplo so odnesli v trdnjavo, kjer so ga pod kapelo pokopali.

Zadnje obglavljenje na Tower Hillu je potekalo leta 1747, zadnja žrtev pa je znotraj obzidja umrla avgusta 1941.

Legenda o krokarjih[uredi | uredi kodo]

Charles drugi je prvi zahteval, da je treba krokarje, ki živijo v trdnjavi zaščititi. Legenda o krokarjih pravi, da bosta kraljestvo in trdnjava padla, če krokarji kdaj zapustijo trdnjavo. Prav iz tega razloga imajo pristrižena krila in posebnega oskrbnika.

Duhovi v Tower of London[uredi | uredi kodo]

Zgodovina utrdbe je krvava in kruta. V ječi je bilo veliko ljudi mučenih, obtoženih brez dokazov, kasneje pa ubitih nasilne smrti. Prav zato Tower of London velja za grad v Angliji z največ duhovi in prikaznimi.

Verjetno najbolj znana je prikazen Anne Boley, katero naj bi videlo tudi več obiskovalcev utrdbe. Bila je žena angleškega kralja Henrika VIII., ki jo je dal usmrtiti, ker se je želel ponovno poročiti. Njen obglavljen trup naj bi še vedno taval po hodnikih utrdbe in iskal nezvestega moža.

Še dva zelo znana, tako imenovana ”anonimna“ duhova, katerima preprosto pravijo Gray Lady (Siva gospa) in White Lady (Bela gospa). Tudi ta dva, naj bi bila brezglava.

Nasploh naj bi bili ponavadi duhovi videni brez glave, saj je bila večina ujetnikov obglavljenih.

Veliko obiskovalcev prav tako trdi, da so ob ogledu grajske ječe slišali obupane krike, rožljanje verig in jok nekdanjih zapornikov.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


Piramida Ta članek o zgradbi oz. poslopju je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.