Karel III., kralj Združenega kraljestva

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Karel III.
Portret
Kralj Združenega kraljestva in držav Commonwealtha
Obdobje vladanja8. september 2022 – danes
Kronanje9. september 2022
PredhodnikElizabeta II.
ZakonecDiana, valižanska princesa (1981 - 1996)
Camilla Parker Bowles (2005 - danes)
PotomciPrinc William, vojvoda Cambriški
Princ Henry Valižanski
Polno ime
Charles Philip Arthur George (Karel Filip Artur Jurij)
HišaWindsor
OčePrinc Filip, vojvoda Edinburški
MatiElizabeta II.
Rojstvo14. november 1948({{padleft:1948|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:14|2|0}})[1][2][…] (74 let)
Buckinghamska palača[4]
VeraAnglikanizem
PodpisCharles III Signature.svg

Karel III. (angleško Charles III., polno ime Charles Philip Arthur George, preden je postal kralj z nazivom valižanski princ Charles), kralj Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, * 14. november 1948, Buckinghamska palača, London, Združeno kraljestvo.

Je sin Elizabete II. in princa Filipa (vojvode Edinburškega), ki je britanski prestol prevzel ob smrti Elizabete II. leta 2022. Izobraževal se je na elitnih šolah v Londonu, na Škotskem in v Avstraliji. V Cambridgeu je leta 1971 študiral arheologijo, antropologijo in zgodovino. Do leta 1976 je služil v kraljevi vojni mornarici. Valižanski princ je postal 26. julija 1958. 29. julija 1981 se je poročil z lady Diano Spencer. Z njo ima dva sinova, princa Williama in princa Harryja. Leta 1992 se je ločil od Diane, uradna ločitev je bila leta 1996. Napisal je delo A Vision of Britain (Vizija o Britaniji). Po smrti Diane se je še bolj intenzivno kot prej začel ukvarjati s humanitarnostjo.

Kralj Združenega kraljestva, Kanade, Avstralije, Nove Zelandije, Cejlona in Pakistana je postal po smrti svoje matere, ki je bila hči kralja Jurija VI. (George VI.), 22. septembra 2022. Formalno vlada okoli 128 milijonom ljudem v 16 državah, kot vodja Skupnosti narodov pa skupno načeluje skoraj dvema milijardama. Prav tako je zasedal položaje vodja Britanske zveze narodov, vrhovnega guvernerja Anglikanske cerkve in gospodarja otoka Mann.

Otroštvo[uredi | uredi kodo]

Kralj Karel se je rodil 14. novembra 1948 v Buckinghamski palači v Londonu kot najstarejši otrok vojvode in vojvodinje Edinburške.

Geoffrey Fisher, takratnji canterburyjski nadškof, ga je krstil 15. decembra istega leta v Buckinghamski palači. Med njegovimi botri so bili njegova stara starša Jurij VI. in Marija Teška, teta Margareta in norveški kralj Haakon VII.

Čeprav je bil Karel sin hčere kralja Jurija VI., v trenutku rojstva ni bil princ. Kralj Jurij VI. ni imel sina in je 22. oktobra 1948, da bi otrokom svoje najstarejše hčerke in domnevne naslednice omogočil pravico na naziva princa in naslavljanja z Vaša kraljeva visokost, izdal kraljevski patent. Isti patent ni omogočil prinčevskega naziva in naslavljanja otrok kraljeve mlajše hčerke, princese Margarete.

Mladost[uredi | uredi kodo]

Princ Charles na letališču v Združenih državah Amerike leta 1981.

Leta 1952 je umrl kralj Jurij VI. in krono je nasledila Karlova mati, s čimer je takoj pridobil naziv vojvoda Cornwallski in vojvoda Rothesayski. Prisostvoval je materinem kronanju leta 1953 v Westminstrski opatiji, kjer je sedel zraven svoje babice kraljice matere Elizabete.

Kot za ostale kraljevske otroke je bila za Karlovo vzgojo in izobraževanje zadolžena guvernanta. Leta 1955 je kraljica Elizabeta II. prekinila to tradicijo z objavo, da bo njen sin hodil v javno šolo in ne bo imel privatnih učiteljev. Izobraževal se je v privatnem internatu na severu Škotske. Za razliko od predhodnih britanskih prestolonaslednikov Karel ni nikoli hodil v vojaško šolo.

Naziv valižanski princ je dobil 26. julija 1958, vendar je bila uradna investitura izpeljana 1. julija 1969 v Walesu.[5]

V začetku 1980. let je valižanski princ izrazil željo, da postane generalni guverner kraljevine Avstralije, vendar se avstralski ministri niso strinjali in ideja je bila zavrnjena.[6]

Zakoni[uredi | uredi kodo]

Valižanski princ se je dvakrat poročil, prvič leta 1981 z lady Diano Spencer in drugič leta 2005 s Camillo Parker Bowles.

Zakon z lady Diano Spencer[uredi | uredi kodo]

Valižanski princ in princesa s predsednikom Ronaldom Reaganom in njegovo ženo Nancy.

Karel je spoznal lady Diano Spencer leta 1977, vendar se je njuna romanca začela šele leta 1980. Diana je takoj postala glavna medijska atrakcija. Princ jo je zaprosil 24. februarja 1981,[7] ko je dobil potrebno materino odobravanje, in ona je pristala.

Poroka se je odvila 29. julija 1981 v stolnici sv. Pavla in ne v Westminstrski opatiji, kot je bila tradicija, saj opatija ni imela dovolj mest za vse povabljence. Diana se je pred oltarjem zmedla in pomešala Karlova srednja imena.[8] Poroko je gledalo 750 milijonov ljudi.[9] Prisotni so bili vsi evropski vladarji razen Juana Carlosa I. Španskega, ki se je odločil, da se poroke ne bo udeležil zaradi nesoglasja z Združenim kraljestvom okoli ozemlja na Gibraltarju. Prav tako so bili prisotni vsi evropski predsedniki z izjemo grškega predsednika (ki je zavrnil povabilo, ker je bil grški izgnani kralj Konstantin II., prinčev osebni prijatelj in bratranec z očetove strani, v povabilu naslovljen kot kralj Grkov) in irskega predsednika (ki je zavrnil povabilo zaradi nesoglasja z Združenim kraljestvom okoli vprašanja Severne Irske).

Prvo zakonsko noč sta valižanski princ in princesa preživela v gradu lorda Mountabattna v čast Charlesovim staršem, ki sta tu preživela svojo prvo zakonsko noč.

Karel in Diana sta imela dva sinova:

Na izgled srečni kraljevski zakon valižanskega princa in princese je začel razpadati proti koncu 1980. let. Mediji so na začetku pokrili zakonske probleme. Obtoževala sta se med seboj zaradi zakonskih težav in preko njunih prijateljev so izjave prišle v medije. Karel je oživil svoje staro, predzakonsko ljubezensko razmerje s Camillo Parker Bowles in kot odgovor na moževo nezvestobo je Diana začela razmerje bivšim vojaškim častnikom Jamesom Hewittom. Svoje razmerje s Hewittom je potrdila na BBC-ju, leto dni po tem, ko si je Karel upal priznati svojo prešuštvo v televizijskem intervjuju. Kraljica ni kaznovala Karla in Diane, čeprav v Angliji prešuštvo žene kralja ali prestolonaslednika velja za veleizdajo (ki je bilo kaznovano s smrtjo) od leta 1351 dalje.

Valižanski princ in princesa sta 9. decembra 1992 prenehala živeti skupaj. Na tej točki so se Dianini odnosi s posameznimi člani kraljevske družine poslabšali. Dobra prijateljica ji je ostala Sarah, vojvodinja Yorška, žena Karlovega mlajšega brata Andrewa.

Decembra 1995 je kraljica Elizabeta II. od Karla in Diane zahtevala, da se ločita.[10] Karel in Diana sta se ločila 28. avgusta 1996.[11] Diana je prejela vsoto 17.000.000 funtov skupaj in prepoved nadaljnje razprave o razvezi. Istega leta sta se ločila vojvoda in vojvodinja Yorška, zato je kraljica sprejela določbo, ki je vsem nekdanjim zakoncem iz kraljevske družine odvzela pravico do naslavljanja s Vaša Kraljevska Visokost. Kraljica pa je še naprej priznavala Diano za članico kraljevske družine; ona je bila mati njenih vnukov, od katerih bo eden najverjetneje postal kralj.[12]

Zakon s Camillo Parker Bowles[uredi | uredi kodo]

Valižanski princ in vojvodinja Cornwallska s predsednikom Georgeom Bushom in njegovo ženo Lauro.

Zakon z njegovo nekdanjo ljubico v času zakona z lady Diano je bilo kontroverzno vprašanje; oba sta bila ločena, vendar je problem predstavljala Camillina ločitev, saj je bil njen nekdanji mož še živ. Karel bo nekega dne v prihodnosti prevzel britansko krono in s tem postal tudi vrhovni vodja anglikanske cerkve, pri čemer pa nekateri anglikanci nasprotujejo ponovni poroki ločencev.[13] Anglikanska cerkev tudi ni priznavala Karlove ločitve in je bil v očeh cerkve po Dianini smrti vdovec.

10. februarja 2005 je bilo objavljeno, da se bo valižanski princ 8. aprila istega leta civilno poročil s Camillo Parker-Bowles v gradu Windsor. Lokacija je bila kasneje premaknjena v mestno hišo v Windsorju. 4. aprila je bila poroka prestavljena na 9. aprila, da bi valižanski princ imel čas se udeležiti pogreba papeža Janeza Pavla II.[14]

Po njuni poroki je bilo objavljeno, da Camilla, čeprav ji je bilo to pravno omogočeno, ne bo uporabljala naziva valižanska princesa, saj se je ta naziv še vedno vezal na ime Karlove prve žene. Prav tako je bilo objavljeno, da Camilla ne želi naziva kraljice, ko Karel postane kralj, in da bo nosila naziv "princesa soproga". A Camilla bo postala kraljica ne glede na to, razen če ni sprejet poseben zakon, ki bi to preprečil. Če bi to želeli preprečiti, pa bi morali v 17 državah britanske skupnosti narodov Commonwealth spremeniti ustavo.[15]

Nazivi[uredi | uredi kodo]

  • 14. november 1948 – 6. februar 1952: Njegova kraljeva visokost princ Charles Edinburški
    • v Angliji: 6. februar 1952 - danes: Njegova kraljeva visokost vojvoda Cornwallski
    • na Škotskem: 6. februar 1952 - danes: Njegova kraljeva visokost vojvoda Rothesayjski
  • 26. julij 1958 - 8. september 2022: Njegova kraljeva visokost valižanski princ (Prince of Wales)
  • 8. september 2022 - danes: Njegovo veličanstvo kralj Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske

Predniki[uredi | uredi kodo]

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
16. Kristjan IX. Danski
 
 
 
 
 
 
 
8. Jurij I. Grški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
17. Princesa Luiza Hessensko-Casselska
 
 
 
 
 
 
 
4. Princ Andrej Grški in Danski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
18. Veliki vojvoda Konstantin Nikolajevič Ruski
 
 
 
 
 
 
 
9. Velika vojvodinja Olga Konstantinovna Ruska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
19. Princesa Aleksandra Saško-Altenburška
 
 
 
 
 
 
 
2. Princ Filip, vojvoda Edinburški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
20. Princ Aleksander Hessensko-Renski
 
 
 
 
 
 
 
10. Princ Louis Battenberški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
21. Grofica Julia Hauke
 
 
 
 
 
 
 
5. Alica Battenberška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
22. Ludvik IV., veliki vojvoda Hessenski
 
 
 
 
 
 
 
11. Princesa Viktorija Hessensko-Renska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
23. Princesa Alica Britanska
 
 
 
 
 
 
 
1. Charles, valižanski princ
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
24. Edvard VII. Britanski
 
 
 
 
 
 
 
12. Jurij V. Britanski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
25. Aleksandra Danska
 
 
 
 
 
 
 
6. Jurij VI. Britanski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
26. Francis, vojvoda Teški
 
 
 
 
 
 
 
13. Princesa Marija Teška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
27. Princesa Marija Adelajde Cambriška
 
 
 
 
 
 
 
3. Elizabeta II. Britanska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
28. Claude Bowes-Lyon, 13. grof Strathmorski in Kinghornski
 
 
 
 
 
 
 
14. Claude Bowes-Lyon, 14. grof Strathmorski in Kinghornski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
29. Frances Dora Smith
 
 
 
 
 
 
 
7. Elizabeth Bowes-Lyon
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
30. Charles Cavendish-Bentinck
 
 
 
 
 
 
 
15. Cecilia Cavendish-Bentinck
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
31. Caroline Louisa Burnaby
 
 
 
 
 
 


Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. SNAC — 2010.
  2. Encyclopædia Britannica
  3. Lundy D. R. The Peerage
  4. https://www.princeofwales.gov.uk/biographies/hrh-prince-wales
  5. "Uradna stran". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2011-08-22. Pridobljeno dne 2017-09-27.
  6. Time Australian Broadcasting Corporation
  7. The life of Diana, Princess of Wales
  8. Prince forgets an important date as royal marriage ends
  9. On This Day 1981: Charles and Diana marry
  10. "On Diana Draws Blood". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2010-04-06. Pridobljeno dne 2017-09-27.
  11. Timeline: Diana, Princess of Wales
  12. Princess Diana unlawfully killed
  13. Princ Charles bo vzel Camillo
  14. Poroka prestavljena na soboto
  15. Ministrstvo: Camilla bo po ustoličenju Charlesa kraljica