Rizalit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Osteiner Hof, Mainz, baročna zgradba s središčnim in dvema vogalnima rizalitoma, 1752.

Rizalit (iz nemščine Risalit) je naziv za izpostavljen del pročelja neke zgradbe, ki po celi višini štrli iz zidne mase, najpogosteje v obliki poligonalne, pravokotne, ovalne ali krožne izbokline, in je s svojim zaključkom lahko višji od strehe, ki jo členi.

Rizalit se v raznih oblikah pojavlja v profani arhitekturi antike in srednjega veka ter ima dominantno obrambno funkcijo. V novem veku ima pretežno dekorativna vlogo, čeprav obstajajo tudi nekatere posebnosti.

Glede na položaj so rizaliti lahko središčni, vogalni in bočni.

Središčni in bočni so pogosti v fevdalni arhitekturi dvorcev in palač novejšega obdobja.

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Jadranka Damjanov; Ksenija Radulić: Rizalit, Umjetnost (Likovne umjetnosti), 3. izdanje, Zagreb, 1967., str. 216
  • Ana Deanović: Rizalit, Enciklopedija likovnih umjetnosti, sv. 4, Zagreb, 1966., str. 101