Bolgarščina
| Bolgarščina | |
|---|---|
| български език bălgarski ezik | |
| Materni jezik | Bolgarija, Turčija, Srbija, Grčija, Ukrajina, Moldavija, Romunija, Albanija, Kosovo, Severna Makedonija |
| Področje | Balkanski polotok |
Št. maternih govorcev | 10 milijonov[1] (2004)[2] |
| Narečja | |
| Pisava | cirilica (bolgarska abeceda) bolgarska Braillova pisava |
| Uradni status | |
Uradni jezik | Sveta gora Atos |
Priznani manjšinski jezik | |
| Regulator | Inštitut za bolgarščino na Bolgarski Akademiji znanosti (Институт за български език към Българската академия на науките (БАН)) |
| Jezikovne oznake | |
| ISO 639-1 | bg |
| ISO 639-2 | bul |
| ISO 639-3 | bul |
| Glottolog | bulg1262 |
| Linguasphere | 53-AAA-hb < 53-AAA-h |
Bolgárščina (български език) je južnoslovanski jezik, ki ga govorijo Bolgari, predvsem v Bolgariji.
Bolgarščina je skupaj z makedonščino, romunščino, albanščino in nekaterimi narečji srbščine povezana v t. i. balkansko jezikovno zvezo. Zato ima nekatere jezikovne značilnosti, ki niso tipične za ostale slovanske jezike, med drugim določno obliko samostalnikov in pridevnikov, ki je tvorjena s sufiksiranim določnim členom: nedoločno žena - določno ženata, kjer ima končnica -ta podoben pomen kot člen -en/-et v danskem primeru kvinde - kvinden (žena).
Bolgarska pisava je cirilica. Abeceda je pravzaprav enaka ruski, le da je brez ruskih črk ë (jo), э (e) in ы(y). Vsak nabor znakov, ki je primeren za zapis ruščine, je torej primeren tudi za zapis bolgarščine. S pravopisno reformo leta 1945 sta bili iz bolgarske cirilice umaknjeni črki jat (Ѣ, ѣ) in veliki jus (Ѫ, ѫ).
| Velika črka | Mala črka | izgovorjava |
|---|---|---|
| А | а | a |
| Б | б | b |
| В | в | v |
| Г | г | g |
| Д | д | d |
| Е | е | e |
| Ж | ж | ž |
| З | з | z |
| И | и | i |
| Й | й | j |
| К | к | k |
| Л | л | l |
| М | м | m |
| Н | н | n |
| О | о | o |
| П | п | p |
| Р | р | r |
| С | с | s |
| Т | т | t |
| У | у | u |
| Ф | ф | f |
| Х | х | h |
| Ц | ц | c |
| Ч | ч | č |
| Ш | ш | š |
| Щ | щ | št |
| Ъ | ъ | polglasnik (včasih prečrkovan tudi v ă) |
| Ь | ь | gl. spodaj |
| Ю | ю | ju |
| Я | я | ja |
V marsikaterem tujem viru črke 'ь' (tanki jer) sploh ne navajajo. Ta črka kljub vsemu obstaja in lahko stoji le med soglasnikom in črko 'о' ter mehča soglasnik.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Joan Albert Argenter, Roberto McKenna Brown (2004). On the Margins of Nations: Endangered Languages and Linguistic Rights : Proceedings of the Eighth FEL Conference : Barcelona (Catalonia), Spain, 1-3 October, 2004. Institut d'Estudis Catalans. str. 16. ISBN 0953824861. Pridobljeno 25. junija 2013.
- ↑ Bolgarščina referenca v Ethnologue (17. izd., 2013)
- ↑ Law of Ukraine "On Principles of State Language Policy, Article 7, part 2 (in Ukrainian)