Južnoslovanski jeziki

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Južnoslovanski jeziki
Geografska
porazdelitev:
Vzhodna Evropa
Lingvistična klasifikacija: indoevropski
Podrazdelitve:
  • vzhodni južnoslovanski
  • zahodni južnoslovanski
ISO 639-5: zls
Slavic europe.svg
     Države kjer je južnoslovanski jezik narodni jezik
Slovanski jeziki

Južnoslovanski jeziki skupaj z vzhodnoslovanskimi in zahodnoslovanskimi jeziki sestavljajo skupino slovanskih jezikov. Južnoslovanske jezike govori približno 28 milijonov govorcev, pretežno na ozemlju Balkana. Južnoslovanski jeziki se naprej delijo na vzhodno in zahodno vejo.

Južnoslovanski jeziki so od drugih slovanskih jezikov ločeni s pasom nemškega, madžarskega in romunskega jezika.

Prvi pisani južnoslovanski jezik je bila starocerkvenoslovanščina v 9. stoletju. Temeljila naj bi na narečju, ki se je takrat govorilo v okolici Soluna.[navedi vir] Kot liturgični jezik se starocerkvenoslovanščina še danes uporablja v ruski pravoslavni cerkvi in v nekaterih južnoslovanskih pravoslavnih cerkvah.

Razvrstitev južnoslovanskih jezikov[uredi | uredi kodo]

Južnoslovanski jezikovni kontinum:      slovenščina      hrvaščina      bosanščina      črnogorščina      srbščina      makedonščina      bolgarščina

indoevropski jeziki

slovanski jeziki (okoli 317 milijonov govorcev)
južnoslovanski jeziki
vzhodna veja južnoslovanskih jezikov
bolgarščina (ok. 8,5 mio. govorcev)
makedonščina (ok. 1,8 mio. govorcev)
starocerkvenoslovanščina
zahodna veja južnoslovanskih jezikov
bosanščina (ok. 2 mio. govorcev)
črnogorščina (ok. 0,3 mio. govorcev)
hrvaščina (dialekti: čakavščina,kajkavščina,štokavščina) (ok. 6,5 mio. govorcev)
slovenščina (ok. 2 mio. govorcev)
srbščina (ok. 9 mio. govorcev)

Posamezna osamosvojena južnoslovanska narečja[uredi | uredi kodo]

  • Bolgarska narečja in regionalni jeziki
  1. Banatska bolgarščina (ok. 15 tis. govorcev) – govorijo v Romuniji (Transilvanija) in Srbiji (Vojvodina)
  2. Besarabska bolgarščina (ok. 200 tis. govorcev) – govorijo v Moldaviji (vzhodna pokrajina) in Ukrajini
  3. Šopščina – bolgarska etnična skupina Šopi govorijo v Osrednji Bolgariji
  • Hrvaška narečja
  1. Gradiščanščina (ok. 50-70 tis. govorcec) – govorijo na Madžarskem in v Avstriji. Na Gradiščanskem in v Železni županiji poučni jezik
  2. Moliščina (ok. 5000 govorcev) – govorijo v Italiji, v Molizu
  3. Krašovanščina – govorijo v Romuniji (Transilvanija)
  • Slovenska narečja
  1. Prekmurščina (ok. 80 tis. govorcev) – v Prekmurju in v Slovenskem Porabju na Madžarskem. Nekoč to je bil poučni, tiskarni in liturgijski jezik Ogrskih Slovencev
  2. Rezijanščina (ok. 1500-3000 govorcev) – v Italiji, v Reziji
  • Srbska narečja
  1. Užiščina (ok. 80 tis.) – v Zahodni Srbiji.

Sporna narečja[uredi | uredi kodo]