Provins

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Provins
0 Provins - Le centre historique de la ville basse.JPG
Lega
Provins se nahaja v Francije
Provins
Provins se nahaja v Île-de-France (regija)
Provins
48°33′32″N 3°17′58″E / 48.55889°N 3.29944°E / 48.55889; 3.29944Koordinati: 48°33′32″N 3°17′58″E / 48.55889°N 3.29944°E / 48.55889; 3.29944
DržavaFrancija
RegijaÎle-de-France
DepartmaSeine-et-Marne
OkrožjeProvins
KantonProvins
InterkomunalitetaSkupnost občin
Provinois
Upravljanje
 • Župan (2001-2014) Christian Jacob
Površina
1
14,72 km2
Prebivalstvo
 (1. januar 2017)[1]
11.844
 • Gostota800 preb,/km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
77379 /77160
Nadmorska višina86–168 m
(povp. 91 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Provins je naselje in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, podprefektura departmaja Seine-et-Marne. Leta 1999 je naselje imelo 11.667 prebivalcev. Upravni sedež Arrondissements Provins in kanton Provins. Je član in sedež Communauté de Communes du Provinois, leži pa ob reki Voulzie.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v osrednji Franciji, 48 km vzhodno od Meluna.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Lega okrožja v regiji/departmaju

Provins je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Chalautre-la-Petite, La Chapelle-Saint-Sulpice, Chenoise, Cucharmoy, Longueville, Mortery, Poigny, Rouilly, Saint-Brice, Saint-Hilliers, Saint-Loup-de-Naud, Sainte-Colombe, Soisy-Bouy in Vulaines-lès-Provins z 20.996 prebivalci.

Naselje je prav tako sedež okrožja, v katerem se nahajajo kantoni Bray-sur-Seine, Donnemarie-Dontilly, La Ferté-Gaucher, Montereau-Fault-Yonne, Nangis, Provins, Rebais, Rozay-en-Brie in Villiers-Saint-Georges s 146.975 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Provins je bil v času pod oblastjo šampanjskih grofov eno glavnih sejemskih mest v Šampanji.

Čeprav se Provins v dokumentu prvič omenja leta 802, je verjetno veliko starejši. Vendar pa so prve vojaške utrdbe iz tega obdobja. Ker je Provins nastal na križišču pomembnih trgovskih poti (sever-jug in vzhod-zahod), se je v srednjem veku (zlasti od 9. do 13. stoletja) tu dogajal eden največjih trgov v državi. Še danes je mogoče takratne dogodke v Grange aux Dîmes rekonstruirati. Mesto je bilo takrat pod zaščito grofov Champagne.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Srednjeveški stolp Tour César, Provins

Provins je bil uvrščen med Ville d 'art et d'histoire in je od leta 2001 na seznamu Unescove svetovne dediščine. Mestno obzidje, ki je bilo zgrajeno v letih 1226 do 1314, je dolgo 1200 metrov in opremljeno z 22 stolpi.

  • Cerkev Saint-Ayoul (katere posmrtne ostanke so našli tukaj leta 996)
  • Collégiale Saint-Quiriace (12. stoletje)
  • Tour Notre-Dame-du-Val (1544)
  • Cerkev Sainte-Croix
  • Hostellerie de la Croix d'Or, ki velja za najstarejši hotel v Franciji, trenutno v obnovi; pročelje je od izgradnje hiše (1264–1270) ostalo nespremenjeno.

Hôtel du Vauluisant (13. stoletje)

  • Tour César (12. stoletje); en sam osmerokotni donjon na kvadratnem tlorisu (stoji na hribu), je bil takrat uporabljen za utrdbo, kot zapor in opazovalni stolp.
  • Maison romane; je romanska hiša iz 12. stoletja. Od leta 1941 je kulturni spomenik (Monument historique).
  • Grange aux dîmes; je romanska stavba iz 12. stoletja. Od leta 1847 je zgodovinski spomenik.
  • Couvent des Cordeliéres je nekdanji samostan revnih Klaris, ki je obstajal od leta 1248 do revolucije.

Podzemlje starega mesta je prepleteno s srednjeveškimi prehodi, ki jih je mogoče obiskati. Igrajo vlogo v romanu Umberta Eca Foucaultovo nihalo.

Provins velja za prestolnico predelave vrtnic: rožna marmelada (confiture de pétales de rose), rožni med (miel à la rose de Provins) in rožni bonboni. Leta 1239 je Thibaud IV. de Champagne (1201–1253) iz križarskega pohoda pripeljal slavno damaščansko vrtnico (Rosa × damascena). Iz nje so s križanjem nastale številne druge vrste vrtnic.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Le Patrimoine des Communes de la Seine-et-Marne. Flohic Editions, Band 1, Paris 2001, ISBN 2-84234-100-7, S. 1249–1265.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  1. "Populations légales 2017". Pridobljeno dne 6. januar 2020.