Avignon

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Avignon
Avignon, Palais des Papes depuis Tour Philippe le Bel by JM Rosier.jpg
Lega
Avignon se nahaja v Francija
Avignon
Avignon se nahaja v Provansa-Alpe-Azurna obala
Avignon
43°56′55″N 4°48′30″E / 43.94861°N 4.80833°E / 43.94861; 4.80833Koordinati: 43°56′55″N 4°48′30″E / 43.94861°N 4.80833°E / 43.94861; 4.80833
DržavaFrancija
RegijaProvansa-Alpe-Azurna obala
DepartmaVaucluse
OkrožjeAvignon
KantonAvignon-1, Avignon-2, Avignon-3
InterkomunalitetaAglomeracijska skupnost
Veliki Avignon
Upravljanje
 • Župan (2020–2026) Marie-Cécile Helle[1]
Površina
1
64,91 km2
Prebivalstvo
 (1. januar 2019)[2]
91.143
 • Gostota1.400 preb./km2
 • Urbano
197.102
 • Metropolitansko obm.
530.267
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
84007 /84000
Nadmorska višina10–122 m
(povp. 23 m)
Unescova svetovna dediščina
Uradno imeHistoric Centre of Avignon: Papal Palace, Episcopal Ensemble and Pont Saint-Bénézet
Kriterij
Kulturno: i, ii, iv
Referenca228
Vpis1995 (19. zasedanje)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Avignon (okcitansko Avinhon, provansalsko Avignoun) je mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, prefektura departmaja Vaucluse. Mesto ima okoli 100.000 prebivalcev.

Od leta 1309 do 1377 je bil tu sedež papežev v izgnanstvu. Od leta 1995 je pod naslovom »Zgodovinsko središče Avignona: Papeška palača, škofijska skupnost in Avignonski most« na UNESCOvem seznamu svetovne kulturne dediščine.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Mestne znamenitosti

Avignon je na levem bregu reke Rone, nekaj kilometrov nad njenim sotočjem v Durance, približno 580 km jugovzhodno od Pariza, 229 km južno od Lyona in 85 km severo-severozahodno od Marseilla. Na zahodu si deli mejo z departmajem Gard in občinama Villeneuve-lès-Avignon in Les Angles, na jugu pa meji na departma Bouches-du-Rhône in občine Barbentane, Rognonas, Châteaurenard in Noves.

V bližini so mesta Orange (sever), Nîmes, Montpellier (jugozahod), Arles (na jugu), Salon-de-Provence in Marseille (jugovzhod). Neposredno proti vzhodu in severu so občine Caumont-sur-Durance, Morières-lès-Avignon, Le Pontet in Sorgues.

Geologija[uredi | uredi kodo]

Regija okoli Avignona je zelo bogata z apnencem, ki se uporablja za gradbeni material. Na primer, sedanje mestno obzidje, dolgo 4330 metrov, je bilo zgrajeno z mehkim apnencem, ki ga je v regiji veliko, imenovano mollasse burdigalienne.[3]

Rocher des Doms, obdano z mestnim obzidjem, je apnenčasta vzpetina urgonskega tipa, visoka 35 metrov[4] (in zato varna pred poplavami Rone, na katero gleda) in je prvotno jedro mesta. Okoli občine je prisotnih več apnenčastih masivov (Massif des Angles, Villeneuve-lès-Avignon, Alpilles...) in so delno posledica oceanizacije ligursko-provansalskega bazena po selitvi Sardo-korziškega bloka.

Druga pomembna vzpetina v občini je hrib Montfavet – gozdnat hrib na vzhodu občine.

Dolina Rone je staro aluvialno območje: rahle usedline pokrivajo velik del tal. Sestavljena je iz peščenih naplavin, bolj ali manj obarvanih s prodniki, sestavljenimi predvsem iz kremenčevih kamnin. Otoki v Roni, kot je Île de la Barthelasse, so nastali s kopičenjem aluvialnih nanosov in tudi z delom človeka. Relief je kljub nastankom nasipov, ki omogočajo lokalno zaščito pred poplavami, precej nizek.

V okolici mesta so prisotni glina, mulj, pesek in apnenec.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Lega okrožja v regiji

Avignon je prefektura (glavno mesto) departmaja Vaucluse v regiji Provansa-Alpe-Azurna obala. Je sedež treh kantonov:

  • Kanton Avignon 1
  • Kanton Avignon 2
  • Kanton Avignon 3

Jedro metropolitanskega območja Grand Avignon (communauté d'agglomération) obsega 15 občin na obeh straneh reke:

Mesto je sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Bédarrides, Bollène, L'Isle-sur-la-Sorgue, Orange-Vzhod/Zahod in Valréas z 288.895 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Ozemlje Avignona je bilo naseljeno že zelo zgodaj. Ustanovljen s strani keltskega plemena Cavari je postal središče grške kolonije iz Massilie (sedanji Marseille). Pod Rimljani je bil Avenio eden najbolj cvetočih mest rimske province Narbonska Galija (Galija Narbonensis). Močno poškodovan ob vdorih barbarov v 5. stoletju je kasneje pripadal več ljudstvom. Leta 737 so ga zaradi sodelovanja s Saraceni uničili Franki.

Leta 1033 je ozemlje Avignona pripadlo Svetemu rimskemu cesarstvu. Med letoma 1135 in 1146 je bil Avignon dvignjen na nivo konzularne republike, razen tega so imeli nemški cesar in ostali okoliški grofje nad mestom zgolj neznaten vpliv. Konec 12. stoletja je komuna razglasila neodvisno republiko, ki je trajala do 1226, ko je bila ukinjena med križarskim pohodom nad katare. 25. avgusta 1271 je bil skupaj z okoliško grofijo Venaissin združen s francosko krono.

Od 9. marca 1309 do 13. januarja 1377, v času ko je bilo ozemlje pod kraljem iz Sicilije, je bil tu sedež papežev v izgnanstvu. Med papeži, ki so prebivali v Avignonu, kasnejša katoliška zgodovinopisja daje legitimnost tem:

Papeška palača v Avignonu

Dva protipapeža s sedežem v Avignonu sta bila:

Benedikta XIII so nasledili trije protipapeži, ki so imeli malo ali nič javnosti privržencev in niso prebivali v Avignonu:

Obdobje od 1378 do 1417, ko so obstajali nasprotniki pretendentov na naziv papeža, nekateri katoliški učenjaki imenujejo Zahodni razkol ali velika kontroverza protipapežev, številni posvetni in protestantski zgodovinarji pa "drugi veliki razkol". Stranke znotraj katoliške cerkve so bile razdeljene v svoji zvestobi med različnimi kandidati za papeško funkcijo. Koncil v Konstanci je kontroverzno rešil leta 1417, ko so vsi sprejeli izvolitev papeža Martina V..

Po zahodnem razkolu se je slednji papež vrnil v Rim. Avignon in majhna enklava na vzhodu (Comtat Venaissin) sta ostala del Papeške države do leta 1791, ko ju je pod pritiskom francoskih revolucionarjev prevzela kratkotrajna revolucionarka Kraljevina Francija (1791–1792), ki pa je bila naslednje leto ukinjena v korist Prve francoske republike.[5]

25. junija 1793 je bil Avignon z grofijo Venaissin in kneževino Orange vključen v novonastali departma Vaucluse. 30. maja 1814 je francosko aneksijo ozemlja priznal tudi papež.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Notredamska stolnica

Avignon je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.

  • Stolnica Notre-Dame des Doms je bila zgrajena v 12. stoletju v romanskem slogu, s kasnejšimi gotskimi dodatki in freskami sienske šole iz 14. stoletja.
  • Papeška palača je sklop poslopij iz časa papeškega izgnanstva v Avignonu, grajena od 1316 do 1370, v gotskem stilu.
  • Avignon obkroža obzidje, prav tako zgrajeno v 14. stoletju, in je med najlepšimi obstoječimi primerki srednjeveških utrdb.
  • Avignonski most (Pont Saint-Bénezet) čez reko Rono, zgrajen v letih 1171 - 1185

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Avignon je pobraten z:[6]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Répertoire national des élus: les maires". data.gouv.fr, Plateforme ouverte des données publiques françaises (francoščina). 2 December 2020. Pridobljeno dne 12 December 2020.
  2. "Populations légales 2016". Pridobljeno dne 25. april 2019.
  3. Relief and Geology of the Avignon sector, Agence Rosier website (archived) (francosko)
  4. Avignon Encyclopedia Universalis website (francosko)
  5. P. M. Jones, Reform and Revolution in France: The Politics of Transition, 1774–1791, (Cambridge University Press, 1995), 13.
  6. "Jumelages". avignon.fr (francoščina). Avignon. Pridobljeno dne 2019-11-12.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]