Avignon
Avignon | |
---|---|
![]() | |
43°56′55″N 4°48′30″E / 43.94861°N 4.80833°EKoordinati: 43°56′55″N 4°48′30″E / 43.94861°N 4.80833°E | |
Država | Francija |
Regija | Provansa-Alpe-Azurna obala |
Departma | Vaucluse |
Okrožje | Avignon |
Kanton | Avignon-Jug Avignon-Sever Avignon-Vzhod Avignon-Zahod |
Interkomunaliteta | Aglomeracijska skupnost Veliki Avignon |
Upravljanje | |
• Župan (2008-2014) | Marie-Josée Roig |
Površina 1 | 64,91 km2 |
Prebivalstvo (1. januar 2017)[1] | 91.921 |
• Gostota | 1.400 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+01:00 (CET) |
• Poletje (DST) | UTC+02:00 (CEST) |
INSEE/Poštna številka | 84007 /84000 |
Nadmorska višina | 10–122 m (povp. 23 m) |
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev. |
Avignon (okcitansko, provansalsko Avinhon/Avignoun) je mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, prefektura departmaja Vaucluse. Leta 2008 je mesto imelo 90.109 prebivalcev.
Od leta 1309 do 1377 je bil tu sedež papežev v izgnanstvu. Od leta 1995 je pod naslovom »Zgodovinsko središče Avignona: Papeška palača, škofijska skupnost in Avignonski most« na UNESCOvem seznamu svetovne kulturne dediščine.
Geografija[uredi | uredi kodo]
Kraj leži v jugovzhodni Franciji, na levem bregu reke Rone, nekaj km nad izlivom reke Durance vanjo.
Administracija[uredi | uredi kodo]
Avignon je sedež štirih kantonov:
- Kanton Avignon-Jug (del občine Avignon: 20.374 prebivalcev),
- Kanton Avignon-Sever (del občine Avignon, občina Le Pontet: 34.908 prebivalcev),
- Kanton Avignon-Vzhod (del občine Avignon, občina Morières-lès-Avignon: 34.712 prebivalcev),
- Kanton Avignon-Zahod (del občine Avignon: 24.531 prebivalcev).
Območje Velikega Avignona je sestavljeno iz dvanajstih občin na obeh bregovih reke Rone:
- Gard: Les Angles, Rochefort-du-Gard, Saze in Villeneuve-lès-Avignon,
- Vaucluse: Avignon, Caumont-sur-Durance, Jonquerettes, Morières-lès-Avignon Le Pontet (sever), Saint-Saturnin-lès-Avignon, Vedène in Velleron.
Mesto je sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Bédarrides, Bollène, L'Isle-sur-la-Sorgue, Orange-Vzhod/Zahod in Valréas z 288.895 prebivalci.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Ozemlje Avignona je bilo naseljeno že zelo zgodaj. Ustanovljen s strani keltskega plemena Cavari je postal središče grške kolonije iz Massilie (sedanji Marseille). Pod Rimljani je bil Avenio eden najbolj cvetočih mest rimske province Galija Narbonensis. Močno poškodovan ob vdorih barbarov v 5. stoletju je kasneje pripadal več ljudstvom. Leta 737 so ga zaradi sodelovanja s Saraceni uničili Franki.
Leta 1033 je ozemlje Avignona pripadlo Svetorimskemu cesarstvu. Med letoma 1135 in 1146 je bil Avignon dvignjen na nivo konzularne republike, razen tega so imeli nemški cesar in ostali okoliški grofje nad mestom zgolj neznaten vpliv. Konec 12. stoletja je komuna razglasila neodvisno republiko, ki je trajala do 1226, ko je bila ukinjena med križarskim pohodom nad katare. 25. avgusta 1271 je bil skupaj z okoliško grofijo Venaissin združen s francosko krono.
Od 9. marca 1309 do 13. januarja 1377, v času ko je bilo ozemlje pod kraljem iz Sicilije, je bil tu sedež papežev v izgnanstvu. V mestu so se zvrstili naslednji papeži:
Po zahodnem razkolu se je slednji papež vrnil v Rim, sam kraj z okolico pa je ostal v Papeški državi vse do francoske revolucije. Za zadnjim papežem sta se v Avignonu zvrstila še dva, tako imenovana antipapeža, Klement V. in Benedikt XIII.
25. junija 1793 je bil Avignon z grofijo Venaissin in kneževino Orange vključen v novonastali departma Vaucluse. 30. maja 1814 je francosko aneksijo ozemlja priznal tudi papež.
Znamenitosti[uredi | uredi kodo]
Avignon je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.
- Stolnica Notre-Dame des Doms je bila zgrajena v 12. stoletju v romanskem slogu, s kasnejšimi gotskimi dodatki in freskami sienske šole iz 14. stoletja.
- Papeška palača je sklop poslopij iz časa papeškega izgnanstva v Avignonu, grajena od 1316 do 1370, v gotskem stilu.
- Avignon obkrožajo okopi, prav tako zgrajeni v 14. stoletju, ki so med najlepšimi obstoječimi primerki srednjeveških utrdb.
- Avignonski most čez reko Rono Pont Saint-Bénezet, zgrajen v letih 1171 - 1185
Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]
- Colchester (Združeno kraljestvo),
- Diourbel (Senegal),
- Guanajuato (Mehika),
- New Haven (Connecticut, ZDA),
- Siena (Italija),
- Tarragona (Španija),
- Tortosa (Španija),
- Wetzlar (Nemčija).
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
![]() |
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Avignon |
- Uradna stran (francosko)
- UNESCO
- ↑ "Populations légales 2017". Pridobljeno dne 6. januar 2020.