Bastia
Občina Bastia![]() ![]() | |
Lega | |
Zemljepisna dolžina: | 9.45028 |
Zemljepisna širina: | 42.70083 |
Uprava | |
---|---|
Država | Francija |
Regija: | Korzika |
Departma: | Haute-Corse (prefektura) |
Okrožje: | Bastia |
Kanton: | sedež šestih kantonov |
Župan: | Gilles Simeoni (mandat=2014-2020
intercomm=Aglomeracijska skupnost Bastia) |
Statistični podatki o | |
Nadmorska višina: | 0 m–963 m (povpr. 30 m) |
Površina kopnega:¹ | 19,38 km² |
Prebivalstvo:² (2007) |
43.315 |
- gostota: (2007) | 2.235/km² |
Razno | |
INSEE/Poštna številka | 2B033/ 20200, 20600: |
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje. | |
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci). | |
![]() |
Bastia je pristaniško mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji - otoku Korziki, prefektura departmaja Haute-Corse. Leta 2007 je mesto imelo 43.315 prebivalcev.
Vsebina
Geografija[uredi | uredi kodo]
Kraj leži ob severovzhodni obali Korzike, na začetku rta Cap Corse. Bastia je glavno pristanišče in trgovsko središče otoka.
Uprava[uredi | uredi kodo]
Bastia je sedež sedmih kantonov:
- Kanton Bastia-1 (del občine Bastia),
- Kanton Bastia-2 (del občine Bastia),
- Kanton Bastia-3 (del občine Bastia),
- Kanton Bastia-4 (del občine Bastia),
- Kanton Bastia-5 (del občine Bastia),
- Kanton Bastia-6 (del občine Bastia - mestna četrt Montésoro, občina Furiani).
Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Borgo, Capobianco, Sagro-di-Santa-Giulia in San-Martino-di-Lota z 79.469 prebivalci.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Prvotno se je naselbina imenovala Cardo in je imela manjše ribiško pristanišče le port de Cardo, danes mestna četrt. V času okupacije otoka s strani Genovske republike je bližnji zaliv postal pomembno zatočišče ladjevja pred viharji. Leta 1380 je bila pod guvernerjem Lomellinijem zgrajena močna utrdba - bastiglia. S časom je bastiglia (Bastia) postala glavno mesto Korzike, ki ga je držala vse do francoske revolucije leta 1791, ko ga je prevzel Ajaccio.
Zanimivosti[uredi | uredi kodo]
Bastia je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.
- Marijina cerkev, stara katedrala, zgrajena konec 15. stoletja, prenovljena v začetku 17. stoletja; za cerkvijo se nahaja starejša kapela sv. Križa,
- cerkev Janeza Krstnika iz leta 1583 v bližini starega pristanišča, z veličastnim klasicističnim pročeljem in baročno notranjostjo iz 18. stoletja,
- kapela Marijinega brezmadežnega spočetja iz leta 1611,
- otoški muzej musée de la Corse,
- nekdanja palača genovskih guvernerjev, danes etnografski muzej,
- trdnjava z donjonom in zvonikom iz 16. stoletja,
- trg la place Saint-Nicolas.
Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
![]() |
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Bastia |
- Uradna stran (francosko)