Bastia
Bastia | |
|---|---|
 | |
Lega  | |
   | |
| 42°42′0″N 9°26′58″E / 42.70000°N 9.44944°EKoordinati: 42°42′0″N 9°26′58″E / 42.70000°N 9.44944°E | |
| Država | Francija |
| Regija | Korzika |
| Departma | Haute-Corse |
| Okrožje | Bastia |
| Kanton | sedež šestih kantonov |
| Upravljanje | |
| • Župan | Gilles Simeoni (term=2014-2020 intercommunality=Aglomeracijska skupnost Bastia) |
| Površina 1 | 19,38 km2 |
| Prebivalstvo (1. januar 2017)[1] | 45.715 |
| • Gostota | 2.400 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+01:00 (CET) |
| • Poletje (DST) | UTC+02:00 (CEST) |
| INSEE/Poštna številka | 2B033 /20200, 20600 |
| Nadmorska višina | 0–963 m (povp. 30 m) |
| 1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev. | |
Bastia je pristaniško mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji - otoku Korziki, prefektura departmaja Haute-Corse. Leta 2007 je mesto imelo 43.315 prebivalcev.
Geografija[uredi | uredi kodo]
Kraj leži ob severovzhodni obali Korzike, na začetku rta Cap Corse. Bastia je glavno pristanišče in trgovsko središče otoka.
Uprava[uredi | uredi kodo]
Bastia je sedež sedmih kantonov:
- Kanton Bastia-1 (del občine Bastia),
- Kanton Bastia-2 (del občine Bastia),
- Kanton Bastia-3 (del občine Bastia),
- Kanton Bastia-4 (del občine Bastia),
- Kanton Bastia-5 (del občine Bastia),
- Kanton Bastia-6 (del občine Bastia - mestna četrt Montésoro, občina Furiani).
Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Borgo, Capobianco, Sagro-di-Santa-Giulia in San-Martino-di-Lota z 79.469 prebivalci.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Prvotno se je naselbina imenovala Cardo in je imela manjše ribiško pristanišče le port de Cardo, danes mestna četrt. V času okupacije otoka s strani Genovske republike je bližnji zaliv postal pomembno zatočišče ladjevja pred viharji. Leta 1380 je bila pod guvernerjem Lomellinijem zgrajena močna utrdba - bastiglia. S časom je bastiglia (Bastia) postala glavno mesto Korzike, ki ga je držala vse do francoske revolucije leta 1791, ko ga je prevzel Ajaccio.
Zanimivosti[uredi | uredi kodo]
Bastia je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.
- Marijina cerkev, stara katedrala, zgrajena konec 15. stoletja, prenovljena v začetku 17. stoletja; za cerkvijo se nahaja starejša kapela sv. Križa,
- cerkev Janeza Krstnika iz leta 1583 v bližini starega pristanišča, z veličastnim klasicističnim pročeljem in baročno notranjostjo iz 18. stoletja,
- kapela Marijinega brezmadežnega spočetja iz leta 1611,
- otoški muzej musée de la Corse,
- nekdanja palača genovskih guvernerjev, danes etnografski muzej,
- trdnjava z donjonom in zvonikom iz 16. stoletja,
- trg la place Saint-Nicolas.
Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
 |
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Bastia |
- Uradna stran (francosko)
- ↑ "Populations légales 2017". Pridobljeno dne 6. januar 2020.
