Pojdi na vsebino

Rodez

Rodez
Lega
Zemljevid
Rodez se nahaja v Francija
Rodez
Rodez se nahaja v Okcitanija
Rodez
44°21′0″N 2°34′27″E / 44.35000°N 2.57417°E / 44.35000; 2.57417
DržavaFrancija
RegijaOksitanija
DepartmaAveyron
OkrožjeRodez
KantonRodez-Sever
Rodez-Vzhod
Rodez-Zahod
InterkomunalitetaAglomeracijska skupnost
Veliki Rodez
Upravljanje
 • Župan (2008-2014) Christian Teyssedre (Socialistična stranka)
Površina
1
11,18 km2
Prebivalstvo
 (1 januar 2021)[1]
24.207
 • Gostota2.200 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
12202 /12000
Nadmorska višina501–643 m
(povp. 627 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.
Notredamska katedrala

Rodez (okcitansko Rodés) je mesto in občina v južni francoski regiji Jug-Pireneji, prefektura departmaja Aveyron in zgodovinsko glavno mesto nekdanje province Rouergue. Leta 2021 je mesto imelo 24.207 prebivalcev.

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Rodez leži v središču departmaja Aveyron ob istoimenski reki.

Uprava

[uredi | uredi kodo]

Rodez je sedež treh kantonov:

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerem se poleg njegovih nahajajo še kantoni Baraqueville-Sauveterre, Bozouls, Cassagnes-Bégonhès, Conques, Entraygues-sur-Truyère, Espalion, Estaing, Laguiole, Laissac, Marcillac-Vallon, Mur-de-Barrez, Naucelle, Pont-de-Salars, Réquista, Rignac, Saint-Amans-des-Cots, Saint-Chély-d'Aubrac, Saint-Geniez-d'Olt, Sainte-Geneviève-sur-Argence in Salvetat-Peyralès s 132.566 prebivalci.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Obstoj Rodeza sega nazaj v 5. stoletje pred našim štetjem, ko so se keltski Ruteni iz srednje Evrope ustavili na tem ozemlju in ustanovili enega svojih oppidumov. Ob rimski zasedbi ozemlja se je oppidum preimenoval v Segodunum, kasnejši Civitas Rutenorum. S prihodom krščanstva v te kraje je Rodez v 4. stoletju postal sedež škofije. Po zatonu Rimskega cesarstva so kraj zapovrstjo zasedali Vizigoti (472), Franki (507), akvitanski vojvode (588), toulouški grofje, kot tudi Mavri. Med stoletno vojno je kraj okupirala angleška vojska (po sporazumu v Brétignyju, 1360). Kasneje je bil Rodez za dolgo časa vpet v rivalstvo med domačimi škofi in grofi. Leta 1443 ga je zasedel Dauphin, bodoči francoski kralj Ludvik XI. in si podredil tamkajšnje plemstvo.

Med francosko revolucijo je Rodez prevzel vodilno vlogo od Villefranche-de-Rouergue in postal sedež departmaja, nastalega na ozemlju province Rouergue.

Zanimivosti

[uredi | uredi kodo]

Pobratena mesta

[uredi | uredi kodo]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]


  1. »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.