Millau

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Millauski viadukt
Millau
MILLAU ,vue générale.jpg
Millau se nahaja v Francije
Millau
Millau se nahaja v Oksitanija (regija)
Millau
44°5′52″N 3°4′40″E / 44.09778°N 3.07778°E / 44.09778; 3.07778Koordinati: 44°5′52″N 3°4′40″E / 44.09778°N 3.07778°E / 44.09778; 3.07778
DržavaFrancija
RegijaOksitanija
DepartmaAveyron
OkrožjeMillau
KantonMillau-Vzhod
Millau-Zahod
InterkomunalitetaSkupnost občin
Millau Grands Causses
Upravljanje
 • ŽupanGuy Durand (Socialistična stranka term=2008-2014)
Površina
1
168,23 km2
Prebivalstvo
 (1. januar 2017)[1]
22.109
 • Gostota130 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
12145 /12100
Nadmorska višina340–888 m
(povp. 379 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Millau (okcitansko Milhau) je mesto in občina v južni francoski regiji Jug-Pireneji, podprefektura departmaja Aveyron. Leta 2006 je mesto imelo 22.133 prebivalcev.

Od decembra 2004 se Millau ponaša z najvišjim mostom z diagonalnimi kabli na svetu Millauskim viaduktom.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v pokrajini Rouergue ob sotočju rek Dourbie in Tarn, v osrčju narodnega parka Grands Causses, na začetku Tarnske soteske.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Millau je sedež dveh kantonov:

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerem se poleg njegovih dveh nahajajo še kantoni Belmont-sur-Rance, Camarès, Campagnac, Cornus, Nant, Peyreleau, Saint-Affrique, Saint-Beauzély, Saint-Rome-de-Tarn, Saint-Sernin-sur-Rance, Salles-Curan, Sévérac-le-Château in Vézins-de-Lévézou s 67.612 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Millau se prvikrat omenja leta 875 kot Amiliavum.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

  • stražni stolp (Beffroi) iz 12. stoletja, nadgrajen z oktagonalnim stolpom iz 17. stoletja,
  • Passage du Pozous, utrjen portal iz 13. stoletja,
  • Cerkev Notre-Dame-de-l'Espinasse; nekdaj naj bi posedovala del Trnove krone, s katero je v srednjem veku postala pomembno romarsko središče. Cerkev je bila v letu 1582 uničena, ponovno zgrajena v 17. stoletju.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


  1. "Populations légales 2017". Pridobljeno dne 6. januar 2020.