Jug-Pireneji

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Flag of Midi-Pyrénées.svg Midi-Pyrénées Flag of Midi-Pyrénées.svg

grb Juga-Pirenejev

Lega Juga-Pirenejev v Franciji
Departmaji Ariège (09)
Aveyron (12)
Gers (32)
Zgornja Garona (31)
Visoki Pireneji (65)
Lot (46)
Tarn (81)
Tarn in Garona (82)
Prefektura Toulouse
Prebivalstvo 2 551 687 preb.
(1999)
Gostota prebivalstva 56 preb./km²
Površina 45 348 km²
Okrožja 22
Kantoni 293
Komune 3 020
Predsednik regijskega sveta Martin Malvy
(PS)
Prefekt Hubert Fournier

Jug-Pireneji (francosko Midi-Pyrénées, okcitansko Miègjorn-Pirenèus) so južna francoska regija ob meji z Andoro in Španijo. Glavno administrativno in zgodovinsko pomembno mesto je Toulouse.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Jug-Pireneji so največja regija celinske Francije. Na zahodu meji na regijo Akvitanijo, na severu na Limousin, na severovzhodu na Auvergne, na vzhodu na Languedoc-Roussillon, medtem ko na jugu meji na Andoro in Španijo.

Samo ime je bilo zaradi zgodovinskih razlogov izbrano na podlagi geografske lege v Franciji glede na Pariz - jug, s Pireneji kot mejnim območjem.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Zgodovina Gaskonje, Zgodovina Languedoca, Rouergue

Ob ustanovitvi regije je bilo vanjo združenih več delov zgodovinskih provinc. Zahod regije je pripadal Gaskonji, departma Lot je nastal iz province Quercy, Aveyron iz province Rouergue, vzhod je pripadal Languedocu, jug regije pa iz več manjših pirenejskih provinc, med katerimi je bila najpomembnejša Bigorre. Ozemlje pirenejskih provinc je bilo v rimskem času poznano kot Novempopulana, kasneje zaradi vpliva Baskije kot Vasconia, še kasneje Gaskonja, od katere so se sčasoma ločile in zaradi ozemeljske zaprtosti nasproti drugim razvile svojstvene značilnosti.

Kot posledica dejstva, da večina prebivalstva regije živi v predelu nekdanjega Languedoca (Toulouse), je bil za regijsko zastavo izbran zgodovinski grb grofije Toulouse, Okcitanski križ.