Akvitanija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Flag of Aquitaine.svg Aquitaine Flag of Aquitaine.svg

grb Akvitanije

Lega Akvitanije v Franciji
Departmaji Dordogne (24)
Gironde (33)
Landes (40)
Lot in Garona (47)
Pireneji-Atlantik (64)
Prefektura Bordeaux
Prebivalstvo 3 177 605 preb.
(2008)
Gostota prebivalstva 77 preb./km²
Površina 41 308 km²
Okrožja 18
Kantoni 235
Komune 2 296
Predsednik regijskega sveta Alain Rousset
(PS) (2010-2014)
Prefekt Dominique Schmitt

Akvitanija (francosko Aquitaine, baskovsko Akitania, okcitansko Aquitània) je jugozahodna francoska regija ob meji s Španijo, ob Atlantskem oceanu. Glavno administrativno in zgodovinsko pomembno mesto je Bordeaux.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Regija leži v skrajnem jugozahodnem delu Francije ob meji s špansko avtonomno skupnostjo Navaro. Na zahodu jo obliva Biskajski zaliv, na severu meji na regiji Poitou-Charentes in Limousin, na vzhodu pa na regijo Jug-Pireneji.

Glavne geografske značilnosti regije so:

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Zgodovina Akvitanije

V času rimskega zavojevanja Galije je Akvitanija postala rimska provinca Gallia Aquitania in je obsegala ozemlje od Pirenejev do reke Garone. Za časa cesarja Avgusta se je to ozemlje razširilo vse do reke Loare in pogorja Sevenov. V tem času se je za razliko od severne Galije precej romanizirala.

V 4. stoletju AD se je ozemlje razdelilo na tri ločene province:

Po rimskem zatonu so v 5. stoletju zapolnili vrzel Vizigoti, dokler jih niso leta 507 pokorili Franki. Po koncu vdorov s strani Mavrov v 8. stoletju je s Karlom Martelom Akvitanija prešla pod Karolinško cesarstvo, kasneje pod Nevstrijo, dokler se niso v 9. stoletju lokalni grofje postopoma osvobodili kraljevega nadzora.

V 11. stoletju je bila pod Viljemom V. (995-1030) ustanovljena nova vojvodina Akvitanija s središčem v Poitiersu in je vsebovala Auvergne in Toulouse, leta 1052 pa še Gaskonjo. V stoletni vojni (1361) je pod Henrikom II. postala kneževina, neodvisna od Francije. Le-ta jo je ponovno zavzela leta 1453 po bitki pri Chatillonu in padcu Bordeauxa.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]