Akvitanija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Akvitanija
Arcachon 003.jpg
44°35′0″N 0°0′0″E / 44.58333°N 0.00000°E / 44.58333; 0.00000Koordinati: 44°35′0″N 0°0′0″E / 44.58333°N 0.00000°E / 44.58333; 0.00000

Akvitanija (francosko Aquitaine, baskovsko Akitania, okcitansko Aquitània) je bila do leta 2015[1] jugozahodna francoska regija ob meji s Španijo, ob Atlantskem oceanu. Od 1. januarja 2016 je del regije Nova Akvitanija. Glavno administrativno in zgodovinsko pomembno mesto je Bordeaux.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Regija leži v skrajnem jugozahodnem delu Francije ob meji s špansko avtonomno skupnostjo Navarro. Na zahodu jo obliva Biskajski zaliv, na severu meji na regiji Poitou-Charentes in Limousin, na vzhodu pa na regijo Jug-Pireneji. Sestavljena je iz petih departmajev Dordonje, Lot-et-Garonne, Pyrénées-Atlantiques, Landes in Gironde. V srednjem veku je bila Akvitanija kraljestvo in vojvodstvo, katerega meje so se močno spreminjale.

Glavne geografske značilnosti regije so:

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Zgodovina Akvitanije.

V času rimskega zavojevanja Galije je Akvitanija postala rimska provinca Gallia Aquitania in je obsegala ozemlje od Pirenejev do reke Garone. Za časa cesarja Avgusta se je to ozemlje razširilo vse do reke Loare in pogorja Sevenov. V tem času se je za razliko od severne Galije precej romanizirala.

V 4. stoletju AD se je ozemlje razdelilo na tri ločene province:

Po rimskem zatonu so v 5. stoletju zapolnili vrzel Vizigoti, dokler jih niso leta 507 pokorili Franki. Po koncu vdorov s strani Mavrov v 8. stoletju je s Karlom Martelom Akvitanija prešla pod Karolinško cesarstvo, kasneje pod Nevstrijo, dokler se niso v 9. stoletju lokalni grofje postopoma osvobodili kraljevega nadzora.

V 11. stoletju je bila pod Viljemom V. (995-1030) ustanovljena nova vojvodina Akvitanija s središčem v Poitiersu in je vsebovala Auvergne in Toulouse, leta 1052 pa še Gaskonjo. V stoletni vojni (1361) je pod Henrikom II. postala kneževina, neodvisna od Francije. Le-ta jo je ponovno zavzela leta 1453 po bitki pri Chatillonu in padcu Bordeauxa.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. La carte à 13 régions définitivement adoptée, Le Monde, 17 December 2014, accessed 2 January 2015

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]