Francoska Gvajana

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Francoska Gvajana

Guyane (francosko)
Cayenne
Cayenne
Zastava Francoska Gvajana
Zastava
Grb Francoska Gvajana
Grb
French Guiana in France 2016.svg
3°59′55.90″N 52°59′59.78″W / 3.9988611°N 52.9999389°W / 3.9988611; -52.9999389Koordinati: 3°59′55.90″N 52°59′59.78″W / 3.9988611°N 52.9999389°W / 3.9988611; -52.9999389
Država Francija
PrefekturaCayenne
Departmaji1 (vse čezmorske regije so tudi departma)
Upravljanje
 • predsednik teritorialne skupnostiRodolphe Alexandre (Parti socialiste guyanais - PSG)
Površina
 • Skupno83.534 km2
Rang2. regija in 1. departma
Prebivalstvo
 (januar 2019)[1]
 • Skupno296.711
 • Gostota3,6 preb./km2
Časovni pasUTC−03:00 (GFT)
ISO 3166 koda
KDP (2017)[2]17. med francoskimi regijami
Skupaj€4,6 milijarde
Na prebivalca€16.200
NUTS RegijaFRA
Spletna stran[Territorial Collectivity

Prefecture Territorial Collectivity

Prefecture]

Francoska Gvajana (francosko Guyane française, uradno Guyane) je francoski čezmorski departma v Južni Ameriki. Prav tako je Gvajana tudi francoska regija. Kot del Francije je vključena v Evropsko zvezo, njena denarna enota pa je evro. Njena površina je 86.504km², ima obalo v dolžini 378 km na Atlantiku. Na vzhodu in jugu meji na Brazilijo (673 km), na zahodu na Surinam (510 km), na severu pa na Atlantski ocean. Glavno mesto je Cayenne.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Odkril jo je Krištof Kolumb leta 1498. Z evropskimi priseljenci je bila poseljena sto let kasneje. Leta 1947 je postala sestavni del Francije z omejeno samoupravo.

Ruševine nekdanjih zaporov na Kraljevem otoku

Kazenska kolonija[uredi | uredi kodo]

Francoska Gvajana je bila znana po kazenskih delovnih kolonijah za francoske obsojence (glavna v Saint-Laurent-du-Maroni), v katerih naj bi umrlo okoli 70.000 obsojencev. K Francoski Gvajani spada tudi otočje Iles du Salut (slovensko: Otoki zveličanja), ki ga sestavljajo trije otoki. Francija je tudi na njih zgradila kazensko kolonijo, ki je delovala od 1852 vse do 1953. Najbolj nevarne in na dosmrtno ječo obsojene zapornike so pošiljali bodisi na Île Royale (Kraljevi otok) kjer je bil sprejemni center in osrednji zapor, na Île St. Joseph (Otok sv. Jožefa) kjer je bila t.i. rekluzija za kazenske obsojence na samico, ali pa pa na Île du Diable (Hudičev otok), tudi za politične zapornike, kamor je bil na dosmrtno izgnanstvo interniran francoski častnik Alfred Dreyfus.

Raketno izstrelišče[uredi | uredi kodo]

Priprave na izstrelitev rakete Ariane 5ES

Leta 1968 so Francozi zgradili na otoku Kourou raketno izstrelišče Evropske vesoljske agencije (ESA).

Upravna delitev[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. INSEE. "Estimation de population par région, sexe et grande classe d'âge – Années 1975 à 2019" (francoščina). Pridobljeno dne 2019-01-15.
  2. "Gross domestic product (GDP) at current market prices by NUTS 2 regions". Eurostat. Pridobljeno dne 2019-04-08.