Francoska Gvajana
Francoska Gvajana Guyane (francosko) | |||
|---|---|---|---|
.JPG) Cayenne | |||
| |||
 | |||
| 4°N 53°W / 4°N 53°W | |||
| Država |  Francija | ||
| Prefektura | Cayenne | ||
| Departmaji | 1 (vse čezmorske regije so tudi departma) | ||
| Upravljanje | |||
| • predsednik teritorialne skupnosti | Rodolphe Alexandre (Parti socialiste guyanais - PSG) | ||
| Površina | |||
| • Skupno | 85.000 km2 | ||
| • Kopno | 83.534 km2 | ||
| • Voda | 1.466 km2 | ||
| Rang | 2. regija in 1. departma | ||
| Prebivalstvo (januar 2019)[4] | |||
| • Skupno | 296.711 | ||
| • Gostota | 3,5 preb./km2 | ||
| Časovni pas | UTC−03:00 (GFT) | ||
| Koda ISO 3166 | |||
| KDP (2017)[5] | 17. med francoskimi regijami | ||
| Skupaj | €4,6 milijarde | ||
| Na prebivalca | €16.200 | ||
| NUTS Regija | FRA | ||
| Spletna stran | Territorial Collectivity Prefecture | ||
Francoska Gvajana (francosko Guyane française, uradno Guyane) je francoski čezmorski departma v Južni Ameriki. Prav tako je Gvajana tudi francoska regija. Kot del Francije je vključena v Evropsko zvezo, njena denarna enota pa je evro. Njena površina je 86.504km², ima obalo v dolžini 378 km na Atlantiku. Na vzhodu in jugu meji na Brazilijo (673 km), na zahodu na Surinam (510 km), na severu pa na Atlantski ocean. Glavno mesto je Cayenne.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Odkril jo je Krištof Kolumb leta 1498. Z evropskimi priseljenci je bila poseljena sto let kasneje. Leta 1947 je postala sestavni del Francije z omejeno samoupravo.
Kazenska kolonija
[uredi | uredi kodo]Francoska Gvajana je bila znana po kazenskih delovnih kolonijah za francoske obsojence (glavna v Saint-Laurent-du-Maroni), v katerih naj bi umrlo okoli 70.000 obsojencev. K Francoski Gvajani spada tudi otočje Iles du Salut (slovensko: Otoki zveličanja), ki ga sestavljajo trije otoki. Francija je tudi na njih zgradila kazensko kolonijo, ki je delovala od 1852 vse do 1953. Najbolj nevarne in na dosmrtno ječo obsojene zapornike so pošiljali bodisi na Île Royale (Kraljevi otok) kjer je bil sprejemni center in osrednji zapor, na Île St. Joseph (Otok sv. Jožefa) kjer je bila t.i. rekluzija za kazenske obsojence na samico, ali pa na Île du Diable (Hudičev otok), tudi za politične zapornike, kamor je bil na dosmrtno izgnanstvo interniran francoski častnik Alfred Dreyfus.
Raketno izstrelišče
[uredi | uredi kodo]
Leta 1968 so Francozi zgradili na otoku Kourou raketno izstrelišče Evropske vesoljske agencije (ESA).
Upravna delitev
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Christiane Taubira (28. april 2009). »FICHE QUESTION«. Questions National Assembly of France (v francoščini). Pridobljeno 27. novembra 2021.
- ↑ »Population by sex, annual rate of population increase, surface area and density« (PDF). United Nations. 2013. str. 5. Pridobljeno 27. novembra 2021.
- ↑ »French Guiana country profile«. BBC News. 22. oktober 2023. Pridobljeno 22. oktobra 2023.
- ↑ INSEE. »Estimation de population par région, sexe et grande classe d'âge – Années 1975 à 2019« (v francoščini). Pridobljeno 15. januarja 2019.
- ↑ »Gross domestic product (GDP) at current market prices by NUTS 2 regions«. Eurostat. Pridobljeno 8. aprila 2019.
| Celinska Francija do leta 2015 |
|
|---|---|
| Celinska Francija od 2016 dalje | |
| Čezmorske regije | |
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Inštituti za umetnostno raziskovanje | |
| Drugo | |
